Kot so sporočili s Policijske uprave Ljubljana, so ovadbo podali na podlagi preiskave, ki so jo začeli po tistem, ko so se sredi maja lani pojavila medijska poročila o nepravilnostih pri postopku oživljanja bolnika na nevrološki kliniki. Tako naj bi po poročanju medijev ena od zdravnic pri bolnikih, ki jim medicina več ni mogla pomagati, običajno mirno odklopila aparat za dihanje in pustila, da se bolnik duši. Enako naj bi počeli tudi dve njeni kolegici.
V UKC Ljubljana pravijo, da so za ovadbo dveh zdravnic izvedeli iz medijev, zato podrobnejših izjav še ne morejo dajati. So pa poudarili, da gre, če policija poda ovadbo na tožilstvo, za predkazenski postopek, ki se vodi zgolj na podlagi razlogov za sum in v katerem lahko tožilstvo od kazenskega pregona tudi odstopi. Izjav ne dajejo niti na ministrstvu za zdravje, ker je kazenski postopek zoper zdravnici še v teku, so sporočili. Pojasnili so, da spremljajo izvajanje ukrepov iz odločbe po izrednem upravnem nadzoru.
Služba za stike z javnostjo v UKC Ljubljana, ki je mnogo svojim zaposlenim zaukazala brezpogojni molk, pa je novinarje v obvestilu za javnost podučila, kako svoje delo opravljajo kriminalisti in še, da ovadeni še ni nujno kriv, da se ovadba lahko zavrže in podobno. Človek se nehote vpraša, zakaj je očitno ta služba, ko se je zgodba z Radanom začela, takrat mislila drugače, saj tedaj takih navodil ni bilo zaslediti.
Vendar nam je uspelo neuradno izvedeti, da je ena od zdravnic prav tista, o kateri smo v Svet24 že pisali (»Ko jo zagledajo, od strahu kar otrpnejo«) in da naj bi do suma kaznivega dejanja prišlo zaradi neuspele in strokovno slabo opravljene reanimacije iz decembra 2014. Ko se je to zgodilo, je namreč Radan sestram predaval o tem, kako naj bi reanimacija (oživljanje) potekala. Potem pa ga je zdaj verjetno ovadena S. Š. okarala, da naj se s tem ne bi ukvarjal.
Zanimivo je tudi, da se je nekaj podobnega zgodilo marca letos, kar pa nam je služba za stike z javnostjo v UKC Ljubljana povsem zanikala, a se je kasneje iz pričevanja sester na glavni obravnavi zoper Radana izkazalo, da se je ponesrečeno oživljanje v resnici zgodilo. Tako da vse kaže, da je zgodba, ki trenutno dolži le Radana, veliko večji osir, v katerega so dregnili vodstveni uslužbenci nevrološke klinike, ne da bi se zavedali, kaj vse bo še prišlo na dan. Kaže, da zgodba še dolgo ne bo zaključena.
