Židan je ob tem poudaril, da so se odločili za splošen poziv javnosti, ker nimajo na voljo toliko inšpektorjev, da bi lahko vsak dan preverili številne lokacije, kjer prodajajo sadje in zelenjavo. "S tem želimo ohraniti ugled slovenskega kmeta in okrepiti zaupanje kupcev domače hrane," je izpostavil.
Zagrožena kazen za zavajanje potrošnika o poreklu blaga pri neposredni prodaji znaša po zakonu o kmetijstvu od 1500 do 9000 evrov, če prekršek stori samostojni podjetnik posameznik, z globo od 600 do 1800 evrov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in z globo od 600 do 1800 evrov posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Pri tem lahko inšpekcija tudi zaseže blago, s katerim je bil storjen prekršek.
"Naš cilj ni cilj ujeti vseh kršiteljev. Naš cilj je, da kršitev sploh ne bi bilo," je dodal. Javni poziv po njegovih pojasnilih pomeni, da so poleg rednega nadzora najavili še izredni. Nadzori bodo tako potekali tudi ob vikendih, praznikih in tudi izven uradnih ur delovnega časa inšpektorata za kmetijstvo in uprave za varno hrano. "Želimo, da ljudje vedo, da jih država varuje in da bo poiskala kršitelje," je še dejal Židan.
Poostreni nadzor
Potrošniki vse več sprašujejo, ali je sadje in zelenjava, ki jo dobijo na tržnici ali v prodaji ob cesti, res slovenska, kot prodajalci radi navajajo. Poostreni nadzor bo tako vključeval tudi kombinirane inšpekcije, kar v praksi pomeni, da bosta na primer nadzor skupaj izvajala tako inšpektor za kmetijstvo kot predstavnik uprave za varno hrano.
Najprej bodo tako preverjali, ali ima prodajalec vso potrebno dokumentacijo, nato pa bodo nadzorovali tudi sledljivost do dobavitelja. "Če prodajalec navede, da prodaja briške češnje, bodo preverili tudi na kmetiji, ali jih je res tam kupil in ali imajo na tej kmetiji sploh dovolj češenj za prodajo," je pojasnil minister.
