Slovenija je verjetno ena od zadnjih članic EU, ki bi se odločila zapustiti varno naročje Evropske unije. Težko je verjeti, da bomo o tem vprašanju kdaj odločali na referendumu. Celo razvpiti slovenski filozof Slavoj Žižek je pripravljen videti vedno več prednosti evropske kulture, še posebej ko gre za vprašanje ravnanja z begunci, ki prihajajo na staro celino.
Vezjak opozarja na izjavo premierja Cerarja lanskega oktobra, ko je opozoril, da se bo EU soočila z lastnim propadom, če se ne bodo dogovorili o skupnem načrtu in strategiji, kako naj se Evropa sooči s pritokom Beguncev iz Balkana. Takšno stališče ponazarja ne le strah, ampak tudi zvestobo slovenskih politikov v EU, piše Vezjak v Guardianu.
Osamosvojitev države leta 1991 je sicer prispevala k večji identifikaciji Slovenije s srednjo Evropo in njenim kulturnim okoljem, začela pa se je umikati svojim južnim sosedom, ki so bili včasih del iste države. Slovenci so se vedno bočutili bolj evropski kot karkoli drugega. Nacionalni karakter Slovencev opredeljuje suženjska mentaliteta, kot posledica zgodovinskih dejstev, s priokusom nietzscheanske suženjske morale.
Med Slovenci obstaja trdno prepričanje, da Slovenija ne more preživeti kot osamljen otok z 2 milijonoma prebivalcev, v osrčju Evrope, pa vendar ločena od nje. Če se strinjamo z evropskimi politiki, smo ujetniki gospodarskih tokov in domače gospodarstvo bi se prav gotovo slabše odrezalo, če ne bi bili del EU, zato je periodični evroskepticizem Slovencev osamljena ideja brez resnih temeljev.
Boris Vezjak v Guardianu
"Nacionalni karakter Slovencev opredeljuje suženjska mentaliteta"
Slovenija si kljub pomankljivostim EU ne more privoščiti, da bi ekonomsko ali politično zapustila skupnost, piše v Guardianu slovenski filozof Boris Vezjak.
Arhiv Svet24
