Sprva je res kazalo, da je vse skupaj zakuhal Ivan Radan. Verjetno je bila ambicija tistih, ki so zgodbi botrovali, da tako tudi ostane: da Radana spravijo za zapahe, obenem pa odgovornost za vse, kar naj bi zakrivil, zvalijo na ramena njegove takratne predstojnice Bojane Žvan. Tako pravijo naši viri iz dobro obveščenih zdravniških krogov, ki dodajajo, da je bil to dober razlog, da jo odstranijo s položaja predstojnice kliničnega oddelka.
NEZNOSNA LAHKOST OVAJANJA KOLEGA
Velikokrat je bilo že povedano, da ima UKC Ljubljana točno določena pravila, kaj je treba storiti, kadar se neki odklon zgodi. Dogodek, ki bi lahko ogrozil bolnika, je treba javiti predpostavljenemu. V UKC Ljubljana pa so Žvanovo, ki je bila Radanu nadrejena, namenoma iz obveščanja izpustili. Ne bomo utrujali s ponavljanjem, kaj se je potem dogajalo. Pomembno je, da je za dogodek izvedel strokovni direktor klinike David B. Vodušek, ki je imel vse možnosti, da bi poklical vpletene in odgovorne. Predvsem pa bi vsak normalen človek pričakoval, da bi poklical Radana in njegove predpostavljene, da mu predstavijo od minute do minute vse, kar se je z bolnikom dogajalo. Pod vprašajem je bil ugled klinike, ki jo strokovno vodi, pa tudi UKC Ljubljana v celoti! Skupaj bi pregledali dokumentacijo, poslušali pojasnila dr. Radana in ugotovili bi tisto, kar je na sodišču povedal avstrijski strokovnjak dr. Kroll, potem ko je videl EKG bolnika v zadnjih minutah življenja. Ta bi jim potrdil Radanovo pripoved in na koncu bi se morda res pogovorili o glavnem problemu, na katerega je obdolženi zdravnik že precej dolgo opozarjal: na razmere, v katerih bolniki tam umirajo. To pomeni, da cirkusa, ki je sledil in močno razburil slovensko javnost (pa tudi pustil velik madež na slovenskem zdravstvu v tujini), sploh ne bi bilo. Ne preiskave kriminalistov, ne zapletov s svetovalci iz bolj ali manj kompetentnih vrst, ne zaslišanj na desetine ljudi, ne dolgotrajnega sestavljanja obtožnice, pa tudi vseh mogočih nadzorov ne bi bilo. Tuji izvedenec ne bi bil potreben, pa tudi domači ne.
KOLIKO BOMO PLAČALI ZA TO SLABO ŽALOIGRO?
Ne smemo pozabiti, da vse to davkoplačevalce precej stane. Ugibamo lahko, da bo samo za izvedence treba odšteti več kot 200.000 evrov. Potem pa so tu ure in ure dela policije, tožilstva in sodstva. Zraven je treba dodati še uničena življenja vpletenih v celotno zadevo. Tukaj je še odstavljena predstojnica Žvanova, ki se je znašla na mestu sobne zdravnice. Kakor vsak začetnik. To velja do trenutka, ko to berete. Ali pa morda niti ne več. Saj je videti, da bi jo najraje kar vrgli iz UKC Ljubljana. Še enkrat: kdo bo vse to plačal?
SINDROM SNEŽENE KEPE
Vodušek je, namesto da bi ravnal po pravilih, ki mu jih veleva že njegova služba sama po sebi (vsak mora podpisati, da se bo ravnal po teh pravilih), z nekaj kolegi, ki so mu tako ali drugače svetovali, verjetno skoval načrt, tako sklepajo naši viri, za katerega niti sam ni vedel, kaj lahko povzroči. In ko so se vsi tako lepo zmenili, ko je Radanu že prepovedal aktivno delo z bolniki in ga poslal domov, je zavil še na policijo in ga ovadil, češ da gre verjetno za primer evtanazije. S tem da ni pogledal niti enega dokumenta, da se z Radanom o tem, kaj se je zgodilo in zakaj, sploh ni pogovoril, da je torej kršil čisto vsa pravila, za katera je podpisal, da jih bo pri svojem delu dosledno upošteval. Posledica: Radan se je znašel v zaporu, Vodušek pa še naprej vodi nevrološko kliniko. »Kako je lahko svojega zaposlenega kar tako preko palca obsodil, da je bolniku skrajšal življenje, ne da bi prej preveril, kaj se je v resnici zgodilo?« se sprašujejo poznavalci. Zdravniki so potem vse skupaj prepustili policiji, ki seveda ni usposobljena za to, da bi si razlagala medicinsko dokumentacijo. Normalno je, da je zaprosila nekoga iz vrst medicincev, da jim je pri delu svetoval. Kar je prineslo več škode kot koristi, ker svetovalec stroke ni poznal, policisti pa očitno niso vedeli, koga naj pokličejo na pomoč. Pustimo ob strani, da bi jim lahko že sodni medicinec sam povedal, da ni pravi strokovnjak. Od tu naprej se je vse skupaj valilo navzdol v slogu snežene kepe. Komu se bo plaz usul na glavo, je težko reči. Če se je zgodilo vse to, kar se je, je kljub vsem pravilom, ki jih imamo, dogodke popolnoma nemogoče predvideti.
Kot nam je uspelo izvedeti v minulih prazničnih dneh, na nevrološki kliniki drug drugega ustrahujejo.
RAZMERE ŠE NIKOLI NISO BILE TAKO ZAOSTRENE
Glede na vse, kar je bilo že povedano v javnosti, so se na nevrološki kliniki zaposleni zdravniki kar drenjali, kdo bi dr. Radanu »obesil« še kakšno krivdo. Potem ko so Radana odpustili (razlog naj bi bil, da je bolniku dal kalij, dr. Kroll pa je jasno povedal, da ga ni dal) in ga nekoliko kasneje tudi priprli z vsemi obtožbami, ki jih zdaj pozna že vsak, bi normalni ljudje pričakovali, da se bo delo na nevrološki kliniki izboljšalo, kar predvsem velja za oskrbo bolnikov. Saj naj bi se resno lotili odprave mnogih nepravilnosti, ki jih je ugotovil upravni nadzor ministrstva za zdravje. Kaj so delali, kako so to reševali, ni znano. Dejstvo je, da razmere še nikoli niso bile tako zaostrene, kot so, in da zdaj zanje ni mogoče dolžiti Radana.
PRI MOBINGU POMAGAMO TUDI NOVINARJI?
Zato pa je očitno pri roki Žvanova. Z zornega kota neprizadetega opazovalca je prav neverjetno, da je podrejena nekomu, ki ima manj izobrazbe, ki je torej strokovno manj usposobljen od nje. Da ne bo pomote: o tem se nihče iz našega uredništva ni pogovarjal z njo. Resnici na ljubo nam je samo enkrat pismeno odgovorila na vprašanje v zvezi s projektom TeleKap. Ta informacija je pomembna samo zato, ker na nevrološki kliniki ves čas javno govorijo, da Žvanova izvaja mobing nad sodelavci tudi z objavami v medijih, ker ima tam »dobre zveze«. Saj ne potrebuje nobenih zvez, ker je stvar očitna: doc. Pretnarjeva, ki jo je zamenjala na položaju predstojnice, ima pač nižjo izobrazbo. Poleg tega je omenjena zdravnica svojim kolegom nedavno zaupala novico, da naj bi si Žvanova prizadevala odnesti nacionalni projekt TeleKap iz UKC. Hotela naj bi torej, da ga nekako »sprivatizirajo«, kar je bilo slišati, kot da je to nekakšna odkupnina za krivico, ki se ji je zgodila, ko so jo odstavili. Odstavili pa so jo brez kakršnihkoli krivdnih razlogov, oziroma ne da bi se sploh kdo prepričal, ali je res kaj naredila narobe. Verjetno to niti ni bilo potrebno, saj za tiste, ki so spletko skuhali, ni bilo pomembno. Pa tudi vedeli so, da ni naredila nič narobe. Samo obveščena ni bila.
OTROČJE RAVNANJE
Dr. Pretnarjeva je, kakor je potem lahko videla in slišala vsa Slovenija, svojim kolegom posredovala tako informacijo s sestanka, kjer pa se o tem nihče ni pogovarjal. Nikoli ni bilo govora, da bi Žvanova doma iz svoje dnevne sobe vodila projekt nacionalnega pomena. Predvsem pa Žvanova nikoli ni rekla kaj takega, tudi na tistem sestanku ne. Od kod torej Pretnarjevi takšna zgodba? Ni tako nepomembna, saj so ji nasedli vsi kolegi, ki so se potem podpisali pod tisto izjavo, naslovljeno na predsednika vlade in države. Pa tudi ministrica za zdravje. Dr. Robida je ravnanje Pretnarjeve in kolegov, ki so izjavo podpisali (zanimivo je, da pod njo zaman iščemo njen podpis), označil kot otročje. Ta slovita izjava namreč govori prav o tem, kako naj bi hotela Žvanova projekt TeleKap (verjetno kot štruco kruha v cekru) odnesti iz UKC Ljubljana; ter tudi, kako si je Pretnarjeva neuspešno prizadevala urediti razmere na kliničnem oddelku, pa ji to ni uspelo, ker ji je sobna zdravnica Žvanova to ves čas onemogočala. Saj je res otročje in smešno, če se to ne bi dogajalo v bolnišnici na oddelku, kjer se zdravijo hudo bolni ljudje. Za katere že po zgodbi dr. Radana javnost sklepa, da mnogim tam zaposlenim zdravnikom sploh niso mar. Kot smo uspeli izvedeti v minulih prazničnih dneh, na nevrološki kliniki drug drugega ustrahujejo (naj spomnimo, kaj nam je zaupala ena od zdravnic o svoji kolegici: da njeni podrejeni od strahu kar otrpnejo, ko jo zagledajo) in drug drugega prijavljajo za mobing. Vendar je treba biti zelo previden pri tem, kdo je tisti, ki mobing izvaja, in kdo je tisti, ki je žrtev. Običajno tisti, ki druge ustrahujejo, prijavljajo svoje žrtve. Ne razumete? Mi tudi ne. Kriminalka se torej nadaljuje.
