Kot so zapisali, je odločitev utemeljil s številnimi objektivnimi dejstvi, ki kažejo na zlorabo instituta referenduma za dosego ciljev, ki s sprejetimi zakoni nimajo nobene povezave. Pri tem se je skliceval tudi na drugi člen ustave v povezavi s tretjim odstavkom 15. člena ustave. Drugi člen ustave pravi, da je Slovenija pravna in socialna država. Tretji odstavek 15. člena pa določa, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava.
Brglez je v odločitvi med drugim izpostavil, da gre v primeru omenjenih treh zakonov za paket vsebinsko povsem nepovezanih zakonov, ki urejajo zelo različna družbena razmerja in katerih edina skupna točka je, da so bili sprejeti na isti seji DZ 21. aprila.
Med vsebino navedenih zakonov ter nameni, cilji in nalogami sindikata, ki so opredeljene v tretjem členu statuta sindikata, ni nobene vsebinske povezave. Sindikat v zakonodajnem postopku, ki je glede zakona o partnerski zvezi trajal štiri mesece, glede novele pomorskega zakonika in zakona o varstvu pred diskriminacijo pa dobra dva meseca, ni podal nobenih pripomb k predlogom zakonov, iz katerih bi bilo razvidno nasprotovanje zakonom oziroma njihovim posameznim členom.
Zloraba pravice do referenduma
Dodal je še, da se v celoti strinja z mnenjem zakonodajno-pravne službe, da dejanski namen vlaganja referendumskih pobud ni uresničevanje pravice do neposrednega sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev (44. člen ustave) oziroma preprečitev uveljavitve zakonov, kar je cilj zavrnitvenega zakonodajnega referenduma (90. člen ustave), ampak da so podane objektivne okoliščine, ki kažejo na zlorabo pravice do referenduma.
Brglez se je v ponedeljek enako odločil že za tri pobude za razpis referendumov - za zakon o izvajanju carinske zakonodaje EU ter noveli zakonov o upravnih taksah in o varstvu kulturne dediščine. Kot je v torek pojasnil, se je tako odločil zaradi zaščite "ustave, demokracije ter vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice". Gibanje Zedinjena Slovenija je zaradi tega zoper Brgleza vložilo kazensko ovadbo.
Ne želijo "fašista za predsednika"
Pred parlamentom se je danes popoldne zbralo okoli 300 ljudi, po ocenah organizatorjev 500, med vzkliki je bilo slišati pozive k spoštovanju demokracije in Brglez dol. Predsednik Odbora 2014 Aleš Primc je ocenil, da Brglez za zavrnitev zbiranja podpisov za zahtevo referenduma nima niti ene pravne podlage - ne v ustavi, ne zakonu in ne v poslovniku DZ, pač pa gre za njegovo samovoljo.
"To je fašistična poteza, s katero se odteguje pravica ljudstvu, da bi sodelovalo v zakonodajnem postopku," je dodal Primc in dodal, da so se danes zbrali zato, da ga opozorijo, da si ne želijo "fašista za predsednika DZ".
Več ustavnih pravnikov je sicer podprlo Brglezovo odločitev, saj da gre pri zahtevah za referendum za očitno zlorabo instituta referenduma. A Primc ugotavlja, da gre pri tem zlasti za zlorabo funkcije predsednika DZ, ki da nima pravice, da zavrne v skladu z zakonom vloženo referendumsko pobudo. V pravna mnenja se ni spuščal, pač pa je dejal, da so te argumentacije nevzdržne.
