Milan Brglez se je o tem posvetoval s pravnimi strokovnjaki, v sindikatu pa napovedujejo, da se bodo obrnili na ustavno sodišče.
Predsednik državnega zbora je v ponedeljek pojasnil, da se je tako odločil, da bi zavaroval pravico do zakonodajnega referenduma in v skladu z načelom pravne države preprečil njene morebitne zlorabe. Podrobnejšo razlago je napovedal za današnjo novinarsko konferenco.
Z odločitvijo je Brglez že seznanil predstavnike omenjenega sindikata, kjer pa so njegovo potezo ocenili kot odvzem ustavne pravice ljudstvu in zadnje pravice pri soodločanju o državni ureditvi.
Pravna stroka podpira Brglezovo odločitev
V uradu predsednika republike so pojasnili le, da uradnega obvestila in utemeljitve o omenjeni odločitvi predsednika DZ še niso prejeli.
Odločitev predsednika DZ Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov, ki so jih vložili predstavniki delavcev migrantov, je naletela na podporo pravne stroke. Da bi lahko šlo za zlorabo pravice do referenduma, menita tako nekdanja ustavna sodnika Ciril Ribičič in Tone Jerovšek kot tudi zakonodajna služba DZ.
Brglez prevzema pravno in politično odgovornost
Predsednik DZ Milan Brglez je odločitev, da ne bo določil roka za zbiranje podpisov za vložene referendumske pobude, sprejel sam, brez usklajevanj s strankami ali koalicijo, je pojasnil vodja poslancev SD Matjaž Han. Od Brgleza pričakujejo pojasnila ter ga obenem opozarjajo, da z odločitvijo prevzema tako pravno kot politično odgovornost.
Če sodišče ne potrdi Brglezove odločitve, v NSi pričakujejo njegov odstop
Predsednik DZ Milan Brglez nima pravne podlage za odločitev, da zavrne zbiranje podpisov pod referendumske pobude, je ocenil poslanec NSi Jožef Horvat. O pravilnosti te odločitve naj odloči sodišče in če mu ne bo pritrdilo, mora predsednik DZ prevzeti vso odgovornost, je dejal. V NSi pričakujejo, da bo Brglez v tem primeru odstopil s funkcije.
Horvat je v izjavi za medije v DZ ob tem spomnil, da vlada doslej ni imela časa za pogovore s civilno iniciativo iz Apač, ki se je nato preimenovala v Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Veliko njihovih prošenj in pobud je po besedah Horvata naletelo na gluha ušesa. Odločitev Brgleza je sicer mogoče razumeti tudi v smeri, da je preprečil blokado dela DZ. Vendar pa je prav tako dejstvo, da ima po ustavi v Sloveniji oblast ljudstvo, je pojasnil.
Gantar: Brglez se je odločil za strokovno potezo
Brglezova odločitev ima po mnenju podpredsednik DeSUS in poslaneca DeSUS Tomaža Gantarja pozitivne in negativne strani. Po eni strani lahko prinese neko pravno prakso, po drugi strani pa je Brglez odločitev sprejel sam ter zanjo prevzel pravno in politično odgovornost, pravi Gantar.
Gantar verjame, da je Brglez odločitev sprejel na podlagi ustreznih pravnih mnenj in ji načeloma ne morejo nasprotovati, saj da ima zanjo svoje argumente in razloge. "Verjetno bi bilo nesmiselno ugibati, kaj bo na koncu, če bo to prišlo do ustavnega sodišča, ter kakšna bo končna odločitev," meni podpredsednik DeSUS. Po njegovem mnenju je tudi prezgodaj reči, kako ravnati, če bo ustavno sodišče odločilo, da Brglez ni ravnal prav.
Kreativna razlaga zakonodaje
Poslanec Bojan Dobovšek (NeP) meni, da gre pri Brglezovi odločitvi , da prepreči zbiranje podpisov za referendume, za kreativno razlago zakonodaje in pojav fluidne pravne države, kjer se pravo razlaga glede na plačana pravna mnenja in v korist stranke na oblasti. Če bo odločitev padla na sodišču, se bo zavzel za Brglezov odstop.
Banana republika
Predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije Martin Ivec je v odzivu na Brglezovo odločitev zapisal, da Slovenija ni več demokratična, pravna in pravična država, temveč njena ureditev spominja na "banana republiko". "Morda pa je predsednik državnega zbora zlorabil svoj položaj, kar bomo tudi predali v presojo na sodišče," je zapisal.
Predstavniki delavcev migrantov so sicer prejšnji ponedeljek v DZ vložili referendumske pobude za tri zakone, ki jih je DZ sprejel na aprilski seji, nato pa v četrtek še za tri. Kot so pojasnili, DZ po njihovem mnenju sprejema dvoumne zakone, zato nameravajo vsakega preučiti in presoditi, ali je v škodo državljanov.
