Javnofinančni primanjkljaj ostaja pri 2,4 odstotka BDP, a se bo prihodnje leto glede na prejšnjo napoved zvišal na 2,1 odstotek BDP.
Evropska komisija za letos Sloveniji napoveduje 1,7-odstotno rast, kar je poslabšanje za 0,1 odstotne točke glede na februarsko napoved, ko jo je ocenila na 1,8 odstotka. Za prihodnje leto pa jo ohranja pri 2,3 odstotka, izhaja iz spomladanske gospodarske napovedi, ki jo je danes objavil Bruselj.
Javnofinančni primanjkljaj letos ostaja pri 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), drugo leto pa bo znašal 2,1 odstotka BDP. Slednje pomeni poslabšanje glede na zimsko gospodarsko napoved komisije, ki je za 2017 napovedala 1,9-odstotni primanjkljaj.
Izstop iz postopka presežnega primanjkljaja ni ogrožen
Primanjkljaj sicer še vedno ostaja pod tremi odstotki BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila. To naj ne bi ogrozilo načrtov Slovenije, da letos izstopi iz postopka presežnega primanjkljaja, uvedenega decembra 2009.
Javni dolg se bo glede na februarske napovedi letos zvišal za štiri odstotne točke na 80,2 odstotka, prihodnje leto pa bo znašal 78 odstotkov, kar je znižanje glede na prejšnjo oceno, ko je komisija dolg Slovenije ocenila na 79,5 odstotka.
Slovenija bo tudi letos še naprej beležila padec cen. Komisija ji napoveduje 0,2-odstotno deflacijo, leta 2017 pa naj bi se inflacija okrepila na 1,6 odstotka. V februarski oceni ji je napovedala 0,3-odstotno deflacijo, za leto 2017 pa 1,1-odstotno inflacijo.
Brezposelnost se bo zniževala
Brezposelnost se bo v Sloveniji še naprej zniževala. Letos naj bi znašala 8,6 odstotka, prihodnje leto pa 8,1 odstotka. V zimski napovedi je komisija sicer napovedala 8,8-odstotno in 8,4-odstotno brezposelnost.
Gospodarsko rast bo v letošnjem in prihodnjem letu poganjala predvsem zasebna potrošnja ob povečanem zaposlovanju, rasti plač in rahlem okrevanju na nepremičninskem trgu, je v napovedi zapisala komisija.
Med dejavniki, ki bodo ugodno vplivali na rast, naj bi bilo tudi izboljšanje razmer na trgu delovne sile in ugodni pogoji financiranja. Investicije bodo nižje zaradi prehoda v novo finančno perspektivo 2014-2020.
Komisija napoveduje enako rast kot Umar
"Obe inštituciji kot ključni razlog za upočasnitev gospodarske rasti navajata predvsem zmanjšanje javnih investicij ob prehodu na novo evropsko finančno perspektivo. Gospodarsko rast bo še naprej poganjal izvoz, kljub nekoliko nižji rasti kot v preteklem letu, prav tako se bo krepil prispevek rasti zasebna potrošnje, spodbujene z ugodnimi gibanji na trgu dela," so današnjo objavo komisije pospremili v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
