Kar 14.000 Slovencev si svoje preživetje zagotavlja tako, da se na delo vozi v sosednje države, večina v Avstrijo. Ker od leta 2005 Slovenci plačujemo dohodnino od vseh svojih dohodkov, ne glede na to, kje smo jih ustvarili, morajo takšni delavci davke plačevati v dveh državah. Najprej v Avstriji, in ker imajo severni sosedi nižje davke, morajo doma poravnati še razliko. Ker avstrijski delodajalci naši finančni upravi ne nakazujejo akontacije dohodnine, so odločbe o dohodnini, ki jih prejmejo Slovenci, ki si kruh služijo čez mejo, pogosto vredne tudi več tisoč evrov. Najvišje celo 30.000 evrov.
SDMS je vladi posredoval mnenje davčnega svetovalca, s katerim utemeljuje, zakaj doplačilo dohodnine predstavlja dvojno obdavčitev.
Pojasnilo Fursa
Kot pojasnjujejo na Finančni upravi RS (Furs), naj bi šlo za neplačane dohodnine za obdobje več let. Na prvi pogled mogoče deluje, kot da gre za nevestne državljane, ki niso pravočasno izpolnjevali svojih obveznosti, a je zgodba vseeno malce zapletena. Da morajo tisti, ki delajo v tujini, a so ostali rezidenti Slovenije, davke plačevati tudi pri nas, je država sklenila leta 2005. A tisti, ki se na delo vozijo v Avstrijo, najprej odločb niso dobili, ker se je pričakovalo, da bosta njihove težave rešili vladi Slovenije in Avstrije. Tako se je pričakovalo v času vlade Janeza Janše. Ko je na oblast prišel Borut Pahor, je njegov finančni minister Križanič uvedel posebno olajšavo v višini okoli 7500 evrov za vse tiste, ki se na delo vozijo v Avstrijo.
Zmeda
A ustavno sodišče je leta 2013 ugotovilo, da je »olajšava za čezmejne delovne migrante v nasprotju s slovensko ustavo, ker izbrani skupini zavezancev zagotavlja večje ugodnosti kot dohodninskim zavezancem na splošno«. Tako so vsi tisti, ki so čakali, da bodo za njihove težave poskrbeli politiki, in svojih dohodkov niso vsako leto sproti prijavljali Fursu, zdaj dobili enormne položnice. Zneski so višji tudi zaradi tega, ker tisti, ki so dohodke iz preteklih let prijavili šele zdaj, ne morejo uveljavljati vseh olajšav, saj so za njihovo uveljavljanje zamudili vse roke. Poleg tega skorajda nihče od teh ni odvajal akontacije dohodnine.
Iskanje rešitve
S finančne uprave sicer pojasnjujejo, da imajo zavezanci možnost poplačati svoje obveznosti na obroke v 12 mesecih oziroma v izjemnih primerih celo 24 mesecih. Jezni migranti so se že leta 2006 združili v Civilno iniciativo Apače, pred nekaj tedni pa so ustanovili celo Sindikat delavcev migrantov Slovenije (SDMS). Preko sindikata so pozornost politikov želeli vzbuditi tudi tako, da so začeli zbirati podpise za začetek referendumskih postopkov za vsak zakon, ki je bil sprejet v parlamentu. Politično vodstvo države je to označilo kot zlorabo instituta referenduma, a migrantom je le uspelo pritegniti pozornost vlade in pričakovati je, da bodo v kratkem določili termin za sestanek, na katerem bi s finančnim ministrom Mramorjem lahko začeli reševati zaplet, ki so ga zakuhali politiki pred njim. Čeprav je trenutno stališče odgovornih za finance v naši državi, da so zakoni pač taki, je le malo verjetno, da bo vlada Mira Cerarja tvegala novo socialno bombo na vzhodu države.
