Gradnja novega zapora v Bizoviku se bo po sedanjih načrtih začela leta 2018, vseljiv pa bo leta 2020. Zapor bo sestavljen iz dveh delov, moškega in ženskega.
Svet24
Z novimi zmogljivostmi bi razbremenili tudi druge zapore, predvsem tiste na Dobu ter v Mariboru in Kopru.
Zdaj pristojni merijo in pregledujejo teren ter pripravljajo dokumentacijo, najprej za pridobitev prostorskega načrta, posledično pa še gradbenega dovoljenja. Za izvedbo teh nalog so zadolženi sicer na ministrstvu za pravosodje, uprava sodeluje pri vsebinskem delu, pripravi ustrezne projektne naloge, kar bo temeljni akt za konkretne arhitekturne rešitve, je pojasnil generalni direktor uprave Jože Podržaj.
Med drugim razmišljajo o možnosti dinamične postavitve prostorov, da bi jih lahko prilagajali različnim kategorijam zapornikov, nenevarnih, nevarnih, begosumnih in podobno. V načrtih je tudi odprti oddelek, tako za moški kot ženski zapor.
Sodelovanje z varuhom človekovih pravic
Pri projektu že zdaj sodeluje varuh človekovih pravic. Po Podržajevih besedah so namreč v projekt vključili vse relevantne akterje, da bi se s tem izognili kasnejšim težavam in zapletom. Sestali so se tudi že s predstavniki lokalnega prebivalstva, kjer da sodelujejo konstruktivno in so do postavitve zapora razumevajoči, je dejal Podržaj. Z zaporom v Bizoviku bodo nadomestili sedanji zelo dotrajan in prezaseden moški zapor na Povšetovi ter ženskega na Igu, zmogljivost pa bo več kot podvojena. V moškem zaporu bo prostora za 388 ljudi, medtem ko jih je na Povšetovi zdaj 135, imeli pa so zaprtih tudi že 240 ljudi in več.
Z novimi zmogljivostmi bi ne samo nadomestili stare zapore, ampak razbremenili tudi druge, predvsem tiste na Dobu ter v Mariboru in Kopru, kamor zaradi prezasedenosti vozijo zapornike, ki bi sicer morali kazen prestajati na Povšetovi. Pogovorov, kaj bo država storila s prostori na Povšetovi in na Igu pa še ni, je pojasnil.
Na dan povprečno zaprtih 1463 oseb
STA
Jože Podržaj: "Zapor Bizoviku bo nadomesti sedanji zelo dotrajan in prezaseden moški zapor na Povšetovi ter ženskega na Igu."
Lani je v slovenskih zaporih kazen prestajalo 2817 ljudi, kar je 45 več kot leto prej, je ob predstavitvi letnega poročila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij povedal Podržaj. Na dan je bilo povprečno zaprtih 1463 oseb, kar je manj kot predlani in kaže na umirjanje trenda naraščanja števila zaprtih.
V upravi opažajo, da se je kadrovska slika na račun 31 lanskih odobrenih zaposlitev začela izboljševati, vendar je še daleč od tega, da bi bila ustrezna,je opozoril Podržaj. Ker so se novi kadri šele začeli usposabljati za delo, se bo pravi učinek še pokazal. Pravosodni policisti, ki jih je zdaj okoli 540, tako še vedno pridelajo številne nadure, na upravi so lani izplačali skupno 44.206 nadur.
Zapornikom izplačali 100.000 evrov odškodnin
Ob tem je Podržaj spomnil na tožbe, ki jih je država zaradi razmer na Povšetovi izgubila na Evropskem sodišču za človekove pravice in zapornikom ter pripornikom izplačala skupaj že več 100.000 evrov odškodnin.
Projekt bo financirala država, računajo tudi na evropski denar, a ni še znano, koliko bo gradnja stala. Javno-zasebno partnerstvo, o katerem je razmišljal predhodnik sedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, Senko Pličanič, pa po Podržajevih besedah ni več aktualno. "Po tujih izkušnjah vemo, da so ta razmerja med državo in zasebnim kapitalom izjemno zahtevna jih je težko definirati," je pojasnil danes.
STA
