Bogataj je pred predstavniki živilske in gostinsko-turistične panoge spregovoril na temo Danes dober, jutri boljši slovenski krožnik. "Slovensko krožnik bi že danes lahko bil dober, a do jutrišnjega je še daleč," je poudaril v svojem nagovoru. Do kakovosti slovenskih živil smo večkrat kritični, vendar pogosto neupravičeno. "Prihaja do kakšnih problematičnih obdobij ali dejanj, generalno gledano pa - tudi če upoštevam mnenja nekaterih tujih strokovnjakov, ki prihajajo v naš prostor - je situacija mnogo boljša," je povedal Bogataj.
V Sloveniji "še vedno imamo okuse", je poudaril Bogataj in spomnil na znameniti stavek Valentina Vodnika: "In zakaj nam je nos ravno nad usti?" Drugod po razvitem svetu bi morali ta stavek spremeniti v misel, ki pravi: "In zakaj so nam oči ravno nad usti?" je menil. To je neposredno povezano s turizmom in turistično ponudbo. "Povprečni turisti, ne le izjemni, ki prihajajo v Slovenijo, nenehno sprašujejo, kje lahko pojejo kaj lokalnega ali regionalnega, radi bi nas spoznavali tudi skozi jedi," je prepričan Bogataj.
Pice krinka za neustvarjalnost
Sogovornik je tako kritičen do gostincev, ki (pre)radi rečejo, da imajo njihovi gostje pač najraje pice. "To je zelo cenen, nesramen izgovor in sploh ne drži. To je krinka za neustvarjalnost," je menil in zagotovil, da si gostje izredno želijo spoznavati naše prehranske posebnosti, pa naj gre za tiste, ki so nadaljevanje nekih zgodovinskih spominov ali tiste, ki zgodovinske spomine ponujajo na sodoben način.
"Mislim, da bo treba na strani gostinske stroke narediti še veliko korakov, predvsem pa se otresti nekih apriorizmov in se zavedati, da je gostinski poklic eden tistih, kjer se izobraževanje nikoli ne zaključi," je dejal etnolog. V Sloveniji bomo po njegovem morali čim prej začeti spoštovati stroko, državni birokrati in uslužbenci pa bodo morali poskrbeti za to, da bodo stroke lahko izvajale svoja znanja in spoznanja in da bodo strokovnjaki tudi v stiku s svetom.
Prednost štirih letnih časov
Lukenj v kulinarični ponudbi večine slovenskih hotelov in gostiln je veliko. Bogataj je tako v svojem nastopu na gostinsko živilski borzi med drugim izpostavil vprašanje sestavin, ki jih uporabljajo v restavracijah - marsikje v tujini se na primer že ob vhodu hvalijo s tem, da vse njihove sestavine prihajajo iz radija nekaj deset kilometrov.
"Koliko hotelov oziroma restavracij ima na jedilnikih vsaj eno jed, ki je značilno za regijo oziroma območje? Koliko jih ima vsaj enega dobavitelja iz regije, ki je tudi naveden v jedilniku?" je vprašal. Podobno je z zaščitenimi jedmi in živili, ki jih ima Slovenija že lep kup. "A kje je to v naših restavracijah označeno? Kje je to navedeno v jedilnih listih?" se je spraševal Bogataj. "Smo tik pred zaščito naše potice na ravni EU. A koliko hotelskih restavracij potico ves čas ponuja na posebni mizi?" Pomemben dejavnik je tudi spoštovanje štirih letnih časov. "V svetu je to danes številka ena v prehrani," je poudaril Bogataj.
Iz tujine je izpostavil tudi svetle primere, ko na primer dobavitelje v hotelski restavraciji ob njihovih izdelkih predstavljajo s fotografijami in celo ponujajo izlete, na katerem si lahko gostje ogledajo njihovo proizvodnjo. Pri nas je kulinarika še premalo povezana z drugimi programi, kot so izleti, šolske ekskurzije in različna izobraževanja.
V Sloveniji Bogataj pogreša tudi zgodbe o posamičnih jedeh in živilih in atraktivno in vabljivo ponudbo lokalnega že pri hotelskem zajtrku. "Na področju dekoracije popolnoma zaostajamo. Pogled na našo ponudbo je pogosto zelo siv, želel bi si, da bi bil najmanj zelen ali še kaj več," je dejal.
Vendar pa sogovornik vidi tudi znamenja napredka. "Tudi v Ljubljani in širše v Sloveniji se bo začelo premikati. Pomlad je tu, z njo pa tudi prve lastovke," je svoj nagovor končal optimistično.
