Projekta javno-zasebnega partnerstva samo za izgradnjo drugega železniškega tira ni mogoče realizirati, je na srečanju Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre danes v Kopru menil ekonomist Mojmir Mrak. Če se ne bo opredelilo, kaj je lahko vključeno v projekt, je izguba časa in denarja delati naprej na tem projektu v tej obliki, je dodal.
Arhiv Svet24
Fotografija je arhivska.
"Tak projekt samo z železniško progo preprosto nima dovolj finančnih možnosti, da bi omogočal privatnemu investitorju nek normalen donos za takšno investicijo," je dejal Mrak o projektu javno-zasebnega partnerstva, kot ga je zastavila vlada. Če bi projekt po drugi strani vseboval tudi druge zadeve, vezane na Luko Koper, bi ekonomska analiza projekta lahko bila drugačna, je dodal.
Mrak je sicer pesimist. Kot pravi, tako, kot je projekt zdaj zastavljen s projektnim podjetjem, ne bo šlo, če ne bo do jasne opredelitve, kaj je lahko vključeno v projekt javno-zasebnega partnerstva. "To pa mora biti po mojem mnenju več kot samo izgradnja železnice," je opozoril.
Ekonomist prav tako ne verjame v možnost, da bi v javno-zasebno partnerstvo lahko vključili še kakšno drugo državo. "Preprosto so pravila igre toliko drugačna, da si zelo težko predstavljam, da bi bil zasebni sektor, zasebni investitor pripravljen iti v aranžma, kjer bi imel na drugi strani ne samo eno, ampak dve državi. Če pa temu dodate še evropska sredstva, je pa zmeda popolna."
Evropa raste v ugodnih mednarodnih razmerah
STA
Mojmir Mrak opozarja, da je drugi tir brez spremembe izguba časa in denarja.
Mrak je v nastopu pred primorskimi gospodarstveniki med drugim opozoril še, da smo podobno kot pred krizo v položaju, ko je dejanska gospodarska rast višja od potencialne. Ošvrknil je tudi rešitve za spodbujanje rasti v območju evra, ki da so preveč fiskalno usmerjene. Evropa sicer spet raste, vendar to dosega v izrazito ugodnih mednarodnih pogojih, kot sta cena nafte in znižanje tečaja evra, pa je kljub temu rast relativno nizka.
Stanje na stari celini bi bilo treba reševati z več naložbami, pri čemer je Junckerjev načrt sicer korak naprej, ampak v globalu predstavlja manjši delež sredstev in temelji na pritegnitvi zasebnega kapitala. Težava pri tem je, da so projekti, ki bi pritegnili ta kapital, vezani predvsem na jedrne države EU in ne na obrobje, je še dodal Mramor.
Po njegovih napovedih kar se Slovenije tiče povečanja državne potrošnje vsaj v naslednjih nekaj letih ni pričakovati. Po drugi strani zasebna potrošnja oživlja, a je vseeno bistveno premajhna, da bi lahko bila gonilo gospodarske rasti.
STA
