Novice Svet24

Kot temeljni upokojitveni pogoj predvideva starost 67 let z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe, je dejal vodja delovne skupine za pripravo bele knjige Andraž Rangus z ministrstva. Pravico do predčasne pokojnine bi črtali.

Pokojninsko osnovo za izračun pokojnine naj bi podaljšali z veljavnih 24 na 34 zaporednih najugodnejših let.

Točkovni sistem

Postopno naj bi uvedli tudi točkovni sistem. Ta meri individualne dohodke v razmerju do povprečnega dohodka širšega gospodarstva, glede na ugotovljeno razmerje pa se določi število točk za vsako posamezno obdobje vplačanih prispevkov.

V predlaganem sistemu zaradi črtanja pravice do predčasne pokojnine tudi ni sistema malusov. Predvideni so bonusi za delo po dopolnitvi 40 let zavarovalne dobe.

Tak sistem še vedno temelji na dokladnem principu, vendar je bolj pregleden od zdajšnjega sistema in omogoča bolj pravično odmero pokojnine, je dejal Rangus ob današnji predstavitvi bele knjige na Brdu pri Kranju.

Pravico do letnega dodatka bi izločili iz sistema

Pravico do letnega dodatka, ki je za upokojence v podobni vlogi kot regres za aktivno prebivalstvo, naj bi izločili iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Del sredstev za izplačilo letnega dodatka pa bi lahko uporabili za varstvo posameznikov z najnižjimi pokojninami ali pa za dolgotrajno oskrbo.

Pokojnine bi v prehodnem obdobju prvih desetih let usklajevali v višini 60 odstotkov rasti povprečne plače v državi in 40 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov. V drugem desetletju po reformi bi se usklajevale v višini 30 odstotkov rasti povprečne plače v državi in 70 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov. Po prehodnem obdobju pa bi se usklajevale le v višini rasti cen življenjskih stroškov.

Po njegovih besedah se bomo upokojevali leto ali dve kasneje kot po trenutni zakonodaji. Pokojnina iz prvega stebra pa bo višja kot zdaj, razmerje z našo zadnjo plačo bo med 60 in 70 odstotkov. Za vzdržnost pokojninske blagajne je treba po njegovih besedah veliko narediti tudi pri zagotavljanju delovnih mest za starejše delavce in za mlade.

Opozoril je sicer, da se bela knjiga nanaša na pokojnine generacij, ki šele študirajo ali so na začetku karierne poti. V njej je opisano stanje, demografska slika, projekcije in predlogi ukrepov. 

Podaljšanje delovne dobe je logičen ukrep

“Predlagano podaljšanje delovne dobe je v primerjavi z drugimi državami, po katerih se zgledujemo, precej logičen ukrep. Če se nam to danes morda zdi še malce strašljvo, pa bo v času 20 do 30 let, v luči dolgoživosti prebivalstva, veliko bolj sprejemljivo,” je za Svet24.si povedal strokovnjak za demografijo Jože Sambt z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

V Sloveniji je približno 600 tisoč upokojencev in 800 tisoč zaposlenih.

Osnova za nadaljnjo razpravo

Kot je prejšnji teden dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar, je ključni izziv z vidika javnih financ in trga dela, k ukrepom pa je treba po njegovih besedah pristopiti celostno.

Predpogoj za prilagoditev sistema demografskim gibanjem je sicer po Pogačarjevih besedah učinkovit trg dela, ključni cilji pa se nanašajo na povečanje aktivnosti delovnega prebivalstva med 20. in 64. letom. Ta se sicer povečuje, a ostaja problematična pri starejših in pri mladih.

Arhiv Svet24.si

Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi bila med možnimi rešitvami za prihodnjo vzdržnost pokojninskega sistema, o katerih govori bela knjiga, tudi podaljšanje dela do 67 leta, razmislili bi tudi o redefiniciji predčasne upokojitve. Ena od možnosti je tudi uvedba točkovnega sistema in ukinitev nekaterih bonusov, denimo za otroke.

Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja je bilo sicer lani na mesec povprečno nekaj več kot 612.000, kar je približno 0,5 odstotka več kot leto prej. To je bilo najmanjše povečanje v zadnjih 25 letih.

"Država nikakor ne miži na eno oko. Prav zato, ker izzivi ostajajo, pripravljamo belo knjigo o dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema," je povedal državni sekretar Peter Pogačar.

Zadnja pokojninska reforma še učinkuje

Odgovorni na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) so zadovoljni z učinki zdajšnje pokojninske reforme. Lani je bilo število na novo upokojenih najnižje v zadnjih 19 letih, zato pred letom 2020 ni pričakovati bistvenih sprememb na tem področju. Za zdaj je pričakovati le belo knjigo, ki bo podlaga za širšo razpravo o usmeritvah v prihodnosti.