Zahteva za 0,4 odstotno uskladitev pokojnin za katero so se dogovorile vladne stranke, a ji nasprotuje finančni minister Dušan Mramor, je v javnosti spodbudila razpravo o gmotnem položaju upokojencev. Na zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS) si prizadevajo za posege v pokojninski sistem, ki bi zagotavljali, da pokojnina za štirideset let pokojninske dobe brez dokupa ne bo nižja kot 600 evro. Tega predloga pa svetniki niso podprli.
Zadnja pokojninska reforma še učinkuje
Odgovorni na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) so zadovoljni z učinki zdajšnje pokojninske reforme. Lani je bilo število na novo upokojenih najnižje v zadnjih 19 letih, zato pred letom 2020 ni pričakovati bistvenih sprememb na tem področju. Za zdaj je pričakovati le belo knjigo, ki bo podlaga za širšo razpravo o usmeritvah v prihodnosti.
"Država nikakor ne miži na eno oko. Prav zato, ker izzivi ostajajo, pripravljamo belo knjigo o dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema," je povedal državni sekretar Peter Pogačar.
Za delodajalce je pomembnejša usposobljenost kot starost
Predstavniki delodajalcev menijo, da je zanje bolj kot starost pomembna usposobljenost in motivacija delavca; pomembno pa je tudi to, koliko časa bo delavec še v delovnem razmerju.
"Če pričakujemo, da bo šel človek pri 58 v pokoj, potem pri 55 res velikih vlaganj v znanje delodajalec ne bo. Če pa premaknemo motivacijo ljudi, da bi dlje časa delali, pa sem prepričan, da bodo delodajalci sledili z naložbami, ki bodo starejšim omogočale delo na novih tehnologijah in platformah," je povedal predstavnik zaposlitvene agencije Adecco Miro Smrekar.
Vnovično podaljšanje delovne dobe
Po neuradnih informacijah vlada v novi beli knjigi predvideva tudi podaljšanje delovne dobe. Za koliko zaenkrat ni znano. Zgolj dvigovanje upokojitvene starosti ne bo zadostovalo, če bomo hkrati soočeni z nizkim deležem starejših na trgu dela, je napovedal avtor zadnje pokojninske reforme Peter Pogačar.
S 1. januarjem letos se je starost za upokojitev v letu 2016 povišala za štiri mesece: ženske se lahko upokojijo pri 59 letih, z 39 leti in štirimi meseci delovne dobe, moški pri 59 letih in štirih mesecih, s 40 leti delovne dobe.
Po podatkih iz raziskave o stopnji tvegane revščine v državi, ki jo je statistični urad nazadnje opravil lani jeseni za leto 2014, je med ljudmi, ki se otepajo revščine, 26 odstotkov upokojencev, kar je največji delež med vsemi skupinami. »Zadnja tri leta so pokojnine dejansko že nedostojno nizke. Starostna pokojnine za 40 let pokojninske dobe, ki jo Zpiz odmeri iz zneska najnižje pokojninske osnove, znaša za moške 440,36 evra in za ženske 494,20 evra. Usklajevanja od leta 2010 skoraj ni bilo. Od začetka gospodarske krize do danes so se realno pokojnine zmanjšale za 7,8 odstotka, torej je toliko nižja njihova kupna moč,« pravi Lučka Böhm. Povprečna neto starostna pokojnina je februarja letos znašala 613 evrov.
Pričakovati dokončen dogovor o izredni uskladitvi pokojnin
Koalicijski partnerji se bodo predvidoma v četrtek dokončno dogovorili o načinu in času izredne uskladitve pokojnin, ki napenja odnose med njimi in finančnim ministrom Dušanom Mramorjem.
Ta je zahtevo, ki jo je na predlog Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje najprej izrazila DeSUS, sprva označil za nesprejemljivo. Predlogu DeSUS sta se pridružili najprej SD in nazadnje SMC, vendar minister ne popusti. V petek je spomnil, da v proračunih za letos in za prihodnje leto, ki gresta v smeri, kot je potrebno, da smo usklajeni z ustavo in evropsko zakonodajo, te uskladitve ni. Dodal je, da mora kot finančni minister skrbeti, da smo v skladu z ustavo in evropskimi pravili.
Prvak DeSUS Karl Erjavec je njegovo izjavo označil za smešno in dejal, da Mramorja ne razume. Minister je bil namreč prisoten na četrtkovem sestanku koalicije, ki se je poenotila glede uskladitve pokojnin, čeprav drži, da se z dogovorom ni strinjal. A Erjavec je prepričan, da bo Mramor na koncu na uskladitev pristal, saj da je tudi dolžan upoštevati dogovore koalicije in odločitve vlade.
Koliko bo izredna uskladitev pokojnin oškrnila proračun, je odvisno od tega, kdaj jo bodo izvedli. Za celo leto bi to znašalo okoli 19 milijonov evrov, jeseni bi bil znesek precej manjši.
Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja lani na mesec povprečno več kot 612.000
Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja je bilo lani na mesec povprečno nekaj več kot 612.000, kar je približno 0,5 odstotka več kot leto prej. To je bilo najmanjše povečanje v zadnjih 25 letih.
Na enega prejemnika pokojnine iz obveznega zavarovanja je lani prišlo 1,37 zavarovanca, kar je enako kot leto prej.
Starostnih upokojencev je bilo lani povprečno mesečno nekaj manj kot 432.000, kar je 1,3 odstotka več kot leto prej. To je najnižja stopnja rasti v zadnjih 19 letih, izhaja iz poročila pokojninskega zavoda za lani.
Mramor bo skrajšal tudi čas študija
Na področju demografskih gibanj finančni minister Dušan Mramor omenja tudi skrajševanje obdobje študija z instrumenti, ki bi spodbudili hitrejše zaposlovanje.
.
