Nemško-francoska televizija je pred nekaj dnevi objavila dokumentarec o porastu skrajne desnice v Evropi in pri tem so posebej izpostavili tudi Hrvaško. A niso edini.
Facebook
Mladi tudi zaradi pripadnosti padajo pod vpliv desničarskih skupin.
Že na začetku dokumentarca nemško-francoska televizija Arte prikaže skupino ljudi, s pripisom, da plešejo na ulicah Knina na fašistične pesmi in proslavljajo nacionalni praznik. V dokumentarcu je še poudarjeno, da so tovrstne pesmi na Hrvaškem sicer prepovedane, a da jih oblast pač tolerira. Naslov dokumentarca je Rechts, zwo, drei – driftet Europa ab? (Desno, dva, tri – gre Evropa v desno?), prikazan pa je bil v torek ob 20.15.
Ne le Hrvaška
Porast skrajne desnice v Nemčiji je povzročila predvsem begunska kriza, na Madžarskem je prišlo do tega porasta zaradi Romov, v Franciji pa predvsem zaradi muslimanov.
Seveda se dokumentarec ni osredotočal le na Hrvaško, temveč tudi na ostale države. Skrajna desnica se »hrani« s strahom in zato v zadnjem času zaradi velikih globalnih sprememb zaznavamo porast desničarskih skupin. Porast desnice je močan v Nemčiji, Franciji, na Poljskem, in če smo iskreni, zaznavamo porast skrajne desnice tudi v Sloveniji. Porast skrajne desnice v Nemčiji je povzročila predvsem begunska kriza, poročajo v dokumentarcu, na Madžarskem je prišlo do njenega vzpona zaradi Romov, v Franciji pa predvsem zaradi muslimanov. Po mnenju režiserja dokumentarca pa je na Hrvaškem prišlo do tega porasta predvsem zaradi Srbov. »Doživeli smo petje fašističnih pesmi in prodajo nacističnih spominkov med proslavo Oluje. To je tako, kot bi nekdo v Berlinu na praznovanje prišel s svastiko,« je v dokumentarcu povedala književnica Slavenka Drakulić.
Politika
Facebook
Tomislav Karamarko in Velimir Bujanec. Slednji je bil obsojen zaradi drog in prostitucije.
Poleg Drakulićeve so se v dokumentarcu pojavili še predsednik HČSP (Hrvatska čista stranka prava), podpredsednik sabora Ivan Tepeš in vodja HČSP podmladka Frano Čirko. V dokumentarcu so prikazali tudi fotografijo ministra za kulturo Zlatka Hasanbegovića na kateri je imel sporno ustaško kapo. V samem dokumentarcu se tudi sprašujejo, kako je mogoče, da se na koncertih kontroverznega Thompsona pojavljajo številni predstavniki cerkve ter države. »Na Hrvaškem se na ulicah vidi čedalje več fašizma in ta se odprto izraža ter tolerira,« ob posnetku otrok z ustaškimi kapami pove napovedovalec. Seveda je hrvaška zgodba o porastu desnice le en od mnogo primerov iz Evrope in v prihodnosti trend najverjetneje ne bo upadal.
Kolinda grabnar-Kitarović
Facebook
Kolinda Grabar-Kitarović se v zadnjem času odmika od ustaških skupin.
Naj spomnimo, tudi hrvaška predsednica je lani prišla na tapeto zaradi druženja s skrajnim desničarjem in preprodajalcem drog Velimirom Bujancem. Bujanec se je večkrat fotografiral z ustaško zastavo države NDH. Kitarovićeva se je sicer malce oddaljila od Bujanca, kar pa ni veljalo za predsednika HDZ (Hrvaška demokratska stranka), ki je Bujanca podpiral tudi, ko je bil obsojen, da je prostitutkam seks plačeval kar s kokainom.
Zgodovinar Tvrtko Jakovina je pred kratkim komentiral porast fašizma na Hrvaškem in dejal, da gre za skrb vzbujajoč trend. »Zaradi tega niso ogrožene le manjšine, temveč tudi večinsko prebivalstvo, ki nasprotuje rasizmu.«
