Predsednik (KPK) Boris Štefanec je namreč oktobra lani na novinarski konferenci povedal, da je Sedlarjeva nezakonito vpogledala v 2318 dokumentov komisije, med njimi v tiste, ki jih niso obravnavali na senatu in tudi v osebne mape zaposlenih.
Zaradi suma kršenja zakona o varovanju osebnih podatkov je zato podal prijavo Informacijskemu pooblaščencu, vsem članom komisije, tudi sebi, pa omejil dostop do dokumentov.
Očitani vpogledi niso bili prekrški
Sedlarjeva je takrat v odgovoru na očitke povedala, da je ravnala v skladu z dostopnimi pravicami in navodili, vpogled v dokumente pa je bil po njenih navedbah pogosto edini način, da se je seznanila z delom na komisiji.
Tudi zdaj, ko je po njenih navedbah Informacijski pooblaščenec ugotovil, da očitani vpogledi niso bili prekrški, je poudarila, da je vse vpoglede opravila v funkciji namestnice predsednika KPK, s službenim računalnikom, s svojim osebnim geslom, podatke pa da je uporabljala izključno za namene svojega dela in v skladu z veljavnimi internimi pravilniki ter pooblastili.
Tudi zato zdaj želi, "da bi predsednik KPK za svoja vsaj neodgovorna ravnanja, s katerimi nezakonito posega v pravice tretjih, prevzel odgovornost". "Glede na opisano dejansko stanje in korektno odločitev drugega državnega organa v zadevi po mojem prepričanju namreč ni dvoma o tem, da sta bila tako novinarskega konferenca kot tudi prijava Informacijskemu pooblaščencu zlonamerna in nevredna tako visokega državnega funkcionarja," je dodala.
