Kako je zdaj s tem, nekaj smo že slišali, kaj se dogaja? Mediji prinašajo grozljive informacije. Ste v evropskem parlamentu še vedno pod ključem, še vedno velja najvišja stopnja pripravljenosti?
Ja, seveda. Bruselj in Belgija sta razglasila stopnjo varnosti štiri. Tudi v naših inštitucijah je varnostna barva oranžna, kar pomeni, da so institucije zavarovane, da imamo tudi priporočilo, naj zaenkrat še ne zapuščamo stavbe, pa vendar lahko odidemo ven, to je naša odgovornost, kar nekaj ljudi že odhaja.
Več o terorističnih napadih v Bruslju si lahko preberete tukaj.
Aktivnosti v parlamentu so ta hip odpovedane. Vrsta sestankov je dejansko tudi za jutri odpovedana, institucijo bodo jutri celo zaprli, tako da se bodo očitno velikonočne počitnice začele malce prej. Ne vem pa, kako bomo s kolegi potovali v svoje države, danes je javni promet zablokiran, bruseljsko letališče naj bi odprli jutri zjutraj, pa vendar pričakujem kaos. Podobno velja za železnice. Vsaj zdi pa se, da se je nekako tisto jutranje stanje umirilo in da sedaj bolj gledamo, kakšne so dejansko posledice.
Dolga leta ste bili bruseljska dopisnica za slovensko nacionalno televizijo. Koliko se je Bruselj spremenil od takrat pa do danes? Marsikdo pa se tudi vpraša: zakaj ravno Bruselj?
Bruselj se je spremenil toliko – jaz sem od leta 2001 tu na tak ali drugačen način povezana z življenjem in z delom evropskih institucij – , da je z letom 2004 prišla vrsta novih vzhodno- in srednjeevropskih držav; da je dejansko ta del evropske četrti, kjer smo sedaj, izjemno birokratski, izjemno mednarodni. To je del, kjer je čez dan res velika količina tujcev in da so se Belgijci odselili na obrobje mesta. Ali je Bruselj bolj ali manj varen – včasih je nekako veljalo, da imamo predmestja, v katera pravzaprav sploh ne gremo, kjer je visoka brezposelnost, kjer je kriminal, kjer je revščina, kjer so mladi, ki ne vedo kaj bi sami s sabo, kakšna druga ali tretja generacija priseljencev. To je veljalo tudi za to predmestje, kjer so decembra začeli iskati osumljene terorizma po napadih v Parizu. Ampak nekako je veljalo, da se v Bruslju nič ne bo zgodilo, ker češ da oblasti te dele mesta ohranjajo precej varne. Zdaj je drugače. Policija in reševalne službe so bile v zadnjih mesecih in tednih zelo aktivne. Pred dnevi je bila tam velika aretacija še zadnjega, ki je bil na begu po pariških napadih in mogoče ravno to nekateri povezujejo z današnjimi terorističnimi napadi, ki so verjetno bili načrtovani vnaprej. Morda so se le zgodili prej. Samo upam, da se bo danes umirilo.
Je posledica tega, da se je to zgodilo v Bruslju, tudi to, da Bruselj enačimo s centrom Evropske unije?
Ja, gotovo, čeprav je do napadov prišlo na javnih lokacijah in ne v institucijah, vendar pa v njihovi bližini in v času, ko večina ljudi prihaja v službe. Tudi ta podzemna postaja je edina podzemna postaja, ki jo jaz rabim zjutraj, ko pridem v službo. Tudi veliko kolegov bi moralo ravno ob tej uri pristati na letališču. Skratka, lahko bi povezali, ampak institucije so bile očitno za zdaj dovolj varovane. Pri nas so tudi v zadnjih mesecih postavljali nove varnostne sisteme za vhod in izhod iz stavbe, pa tudi sicer imamo že kar nekaj časa pred stavbo in po mestu belgijsko vojsko in policijo.
Kako pa je s splošnim razpoloženjem? Se je za bati, da bodo koleteralna škoda tudi vsi tisti, ki so dejansko potrebni pomoči? Se bo zdaj reflektiralo delovanje posameznikov oziroma terorističnih celic na tiste, ki potrebujejo pomoč? Kako gledajo zdaj na begunce?
Z vsakim takim napadom je škoda večja. Že zdaj vidim reakcije ljudi, ki začenjajo to povezovati. Migrante, begunce, muslimane enačijo s teroristično grožnjo. To je zelo nevarno, ker s tem nikakor ne bomo uspeli ohraniti miru in varnosti na evropskih tleh. Zato se mi zdi izjemno pomembno, da v takšnih trenutkih pozivamo k strpnosti. Posploševati je izjemno nevarno. Jaz se bojim, da se situacija v tem primeru lahko še zaostri in to že čutimo. Napade, ki so bili storjeni lani, so zagrešili ljudje, ki so bili rojeni v Evropi. Dejansko je to produkt naše družbe. Lahko, da je spodletela integracija prejšnjih valov, zato bo tu ključni izziv, kako se bomo ukvarjali s priseljenci, da jih vključimo v družbo.
Teroristični napadi niso zlomili duha Belgijcev, Bruseljčanov in tudi vseh ostalih. Verjetno se ljudje ne bodo pustili prestrašiti – kot kaže, bodo strnili vrste?
Točno to. Reakcija ljudi je izjemna. Združeni v želji, da strah ni orožje v boju proti terorizmu. Na eni strani sočustvovanje in tragedija, na drugi strani pa nas to še bolj druži, da hočemo, da so evropska tla varna za vse.
