Arbitražno sodišče, ki ga sestavljajo Gilbert Guillaume, Vaughan Lowe, Bruno Simma, Rolf Einar Fife in Nicolas Michel, je današnjo ustno obravnavo razpisalo po odločitvi Hrvaške, da po poletnem razkritju prisluhov med slovenskim arbitrom in agentko izstopi iz arbitražnega procesa in ustavi izvajanje arbitražnega sporazuma.
Hrvaška je nato prekinila tudi vse stike z arbitražnim sodiščem in mu razen stališča, da izstopa iz procesa, ni posredovala dodatnih argumentov, k čemur je obe državi pozvalo sodišče. Tudi danes se je ustne obravnave udeležila le slovenska stran pod vodstvom zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je bil po zaslišanju zadovoljen.
"Sem zadovoljen, da smo danes imeli obravnavo in da smo lahko odgovarjali na vsa vprašanja, ki jih je postavilo arbitražno sodišče. Šlo pa je predvsem za pravna vprašanja," je povedal novinarjem po koncu obravnave.
Izrazil je obžalovanje, da se hrvaška stran obravnave ni udeležila. "Mi smo pa odgovorili na vsa vprašanja in tudi dali vso potrebno argumentacijo, zakaj menimo, da postopek ni bil poškodovan in se lahko nadaljuje," je povedal.
Več o vsebini teh odgovorov zaradi zaupnosti postopka Erjavec ni razkril, je pa spomnil na napoved sodišča, da bo samo objavilo povzetek obravnave, predvidoma v prihodnjih dneh.
Erjavec je tudi previdno optimističen, "da gredo zadeve v pravo smer", na kar kaže tudi dejstvo, da je bila obravnava danes opravljena. Na vprašanje, ali je že mogoče predvidevati, da se bo arbitraža zagotovo nadaljevala, je Erjavec predlagal, da se počaka na odločitev sodišča. "Vsekakor pa je to želja Slovenije," je dejal.
Optimizem je slovenskim novinarjem v Haagu izrazil tudi vodja odvetniške ekipe Slovenije Alain Pellet. "Sem zmerno optimističen," je povedal in današnjo obravnavo opisal kot profesionalno in zelo nevtralno. "Jasno so si prizadevali dobiti pojasnila obeh strani," je pojasnil. "Upam, da bomo kar se da hitro dobili dobro razsodbo," je dodal Pellet.
V Bruslju se je ob prihodu na zasedanje Evropskega sveta odzval tudi premier Miro Cerar in izrazil prepričanje, da bo arbitražno sodišče nadaljevalo delo ter na neodvisen in nepristranski način sprejelo odločitev, ki bo zavezujoča za obe strani.
"Po informacijah, ki jih imam iz Haaga, lahko rečem, da smo zelo izčrpno predstavili svoja stališča, tako da je to zelo obetavno," je povedal premier.
K temu je še dodal, da vedno bolj verjame, da je pot preko arbitraže edina prava pot do konstruktivne rešitve za vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško.
Hrvaško zunanje ministrstvo pa je medtem vnovič izrazilo pričakovanje, da bo arbitražno sodišče zaradi "nepopravljive kompromitiranosti in skorumpiranosti" arbitražnega postopka brez odlašanja sklenilo svoje delo.
"Za takšno odločitev ima arbitražno sodišče dovolj informacij, ki jih je Hrvaška posredovala, takoj ko je bilo razkrito protipravno in neetično delovanje Slovenije," so sporočili.
Ponovili so trditve, da je Slovenija s svojimi ravnanji povzročila nepopravljivo škodo arbitražnemu postopku ter verodostojnosti in neodvisnosti sodišča. Na ta način je kršila tudi sporazum o arbitraži, tako da sta neuresničljiva njegova predmet in namen. S tem stališčem je Zagreb v sredo seznanil tudi države članice Združenih narodov.
Kot so dodali, je Hrvaška jasno sporočila, da je pripravljena v duhu dobrososedskih odnosov in v skladu z mednarodnim pravom reševati spor o meji s Slovenijo z dvostranskimi pogajanji. Kot je bilo ob sredinem obisku predsednika DZ Milana Brgleza v Zagrebu neuradno slišati v diplomatskih krogih, Zagreb predlaga, da bi Slovenija in Hrvaška poskusili priti do dogovora o režimu v obmejnem območju na morju, ki ne bo obremenjeval odnosov med državama niti življenja ljudi.
V Zagrebu naj bi tudi predlagali ustanovitev nove meddržavne strokovne komisije, ki bi pripravila načrte za dogovor o meji na morju.
Hrvaški zunanji minister Miro Kovač, ki se bo prihodnji torek mudil na uradnem obisku v Ljubljani, je večkrat izpostavil primer več desetletij trajajočega spora Nemčije in Nizozemske, ki nimata urejenega vprašanja meje v zalivu Dollart oziroma Dollard v Severnem morju, a imata dogovorjeno črto na morju, ki ne predstavlja meje, omogoča pa državama, da nadzirata morje vsaka s svoje strani črte. Hrvaška stran ne izključuje niti odpiranja spora na katerem od pristojnih mednarodnih sodišč.
Kdaj bo arbitražno sodišče sporočilo svojo odločitev glede nadaljevanja postopka, ni znano. Je pa tudi slovenska strokovnjakinja za mednarodno pravo Dominika Švarc izrazila optimizem, da se bodo arbitri odločili v prid slovenskih argumentov, se pravi v prid nadaljevanja postopka.
Kot je menila si je Hrvaška s tem, ko se danes ni udeležila ustne obravnave, škodila predvsem sama sebi, Slovenija pa je imela lažje delo pri utemeljevanju svojih stališč.
"Temeljno načelo ne samo mednarodno-pravnih ampak tudi notranjih sodnih postopkov je, da mora stranka, ki nekaj trdi, to tudi dokazati," je poudarila. "Hrvaška pa razen tega, da je objavila svoje stališče, da naj se postopek ne nadaljuje, tega ni podrobneje pojasnila in ni predložila nikakršnih dokazov in obrazložitev," je dodala.
Švarčeva je sicer opozorila še, da Hrvaška s svojim načinom izstopa ogroža tudi sam institut arbitraže, kar pa je naletelo na negativen odziv strokovne javnosti.
