Takšen sprejem je razveselil tudi predstavnike iniciative. Kot je poudaril predstavnik iniciative Brane Golubović, srčno upajo, da bo pravica do pitne vode res zapisana v ustavo do parlamentarnih počitnic.
"Gre za našo prihodnost, za naše življenje. Morda se danes komu to res še ne zdi tako pereč problem, ampak Slovenija danes odloča za jutri, za tiste, ki prihajajo za nami; v kakšni družbi bodo živeli".
Brglez je sicer opozoril je, da je v politiki mogočega marsikaj in ni nujno, da "stvari stečejo tako gladko, kot zgleda na prvi pogled". "Upam, da bodo vsi politični akterji v Sloveniji razumeli, da ne gre za ideološko zgodbo, ampak za zapis tiste dobrine, ki jo moramo ohraniti tako zase kot za naše zanamce," je poudaril.
Ob tem je izrazil še upanje, da kdo od akterjev tega vprašanja ne bo pogojeval s kakšnim drugim, ki niti približno ni primerljivo. To bi bilo po njegovih besedah namreč nedostojno in neodgovorno do državljank in državljanov.
Kaj bi zapisali v ustavo?
Pobuda za vpis pravice do vode v ustavo je bila dana že maja 2013 in marca 2014 je skupina 35 koalicijskih poslancev s pobudnikom Branetom Golubovićem vložila predlog za spremembo 70. člena slovenske ustave, v katero bi se zapisalo, da ima vsakdo pravico do pitne vode in da se oskrba s pitno vodo za prebivalstvo opravlja kot neprofitna javna služba.
Preden bi lahko o pobudi odločali, je prišlo do predčasnih volitev, nato pa so aprila lani identičen predlog v parlament ponovno vložili drugi podpisniki oziroma poslanske skupine ZaAB, DeSUS, SD in ZL. Ustavna komisija je nato julija ustanovila strokovno skupino, ki je bila zadolžena za pripravo mnenja o omenjeni spremembi ustave.
Po Brglezovih besedah se stvari tako počasi premikajo tudi zaradi tega, ker se ljudje šele počasi zavedajo interesov drugih akterjev v mednarodni skupnosti, ki sodelujejo v pogajanjih med trgovinskimi partnerji. Država oziroma parlament pri teh pogajanjih "nimata več besede".
V mednarodna dogovarjanja suverena pravica o odločanju glede vode, tudi zaradi pritiska javnosti, zaenkrat sicer ni bila vključena, "a nič ne more garantirati, da ta pritisk, tudi komercialen, ne bo takšen, da do tega pride".
"V tem primeru je takšna varovalka nujna," je poudaril predsednik DZ, ki bo predvidoma v kratkem predvidoma začel tudi s posvetovanji z vsemi vodji poslanskih skupin, da bi pospešil postopke in preveril podporo vpisu pravice do čiste pitne vode v ustavo.
Iniciativa poleg tega opozarja še, da zapis pravice do vode v ustavo sam po sebi ne bo dovolj, če tudi EU v svojih aktih eksplicitno ne prizna dostopa do vode in sanitarnih storitev za temeljno človekovo pravico.
Zato so evropskega poslanca Igorja Šoltesa med drugim pozvali, naj v Evropskem parlamentu predstavi njihovo pobudo in da še naprej nasprotuje čezatlantskim sporazumom, "ki so največja nevarnost za vodo kot javno dobrino in normalno življenje Evropejk in Evropejcev".
