Kar 14.000 Slovencev si svoje preživetje zagotavlja tako, da se na delo vozi v sosednje države, večina v Avstrijo. Ker od leta 2005 Slovenci plačujemo dohodnino od vseh svojih dohodkov ne glede na to, kje smo jih ustvarili, morajo davke plačevati v dveh državah. Najprej v Avstriji, in ker imajo severni sosedi nižje davke, morajo doma poravnati še razliko. Ker avstrijski delodajalci naši finančni upravi ne nakazujejo akontacije dohodnine, so odločbe o dohodnini, ki jih prejmejo Slovenci, ki si kruh služijo čez mejo, pogosto vredne tudi več tisoč evrov.
Usodna odločba ustavnega sodišča
Takšna obdavčitev se ljudem, ki se vsak dan na svoje stroške na delo vozijo več deset kilometrov, ker v Sloveniji niso dobili zaposlitve, zdi nepravična. V času vlade Boruta Pahorja so si že uspeli izposlovati davčne olajšave, ki so njihov status uredile, a je ustavno sodišče pozneje ugotovilo, da je »olajšava za čezmejne delovne migrante v nasprotju s slovensko ustavo, ker izbrani skupini zavezancev zagotavlja večje ugodnosti kot dohodninskim zavezancem na splošno«.
Pobudniki politiki sporočajo, da z obdavčevanjem delavcev migrantov ne bodo imeli dobička, ampak si bodo s tem nakopali stroške.
Blokiranje države
Tako so na naslove čezmejnih delovnih migrantov spet začele prihajati odločbe z enormnimi zneski dohodnine. Ker se do danes njihov položaj ni izboljšal, so se začeli organizirati. Že leta 2006 je bila ustanovljena Civilna iniciative Apače, pred dnevi so ustanovili tudi Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Da bi državo prisilili k pogovoru, so se odločili, da bodo za vsak zakon, ki po sprejet v parlamentu, sprožili pobudo za izvedbo referenduma. Tako so v sredo v državni zbor že predali pobudo s podpisi 4770 volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih. Danes naj bi začeli še zbirati podpise za začetek postopkov za referendum o zakonu o mednarodni zaščiti, ki ga je državni zbor potrdil prejšnji petek.
Moč volilne pravice
»Vsebina zakona nima neposredne povezave s problematiko delavcev migrantov. Vladi in ostalim politikom želimo sporočiti, da morajo najprej spremeniti zakone, ki neenakopravno obravnavajo delavca, zaposlenega v tujini,« je povedal vodja Civilne iniciative Apače Dušan Cvetko. Vladi, predsedniku vlade Miru Cerarju in finančnemu ministru Dušanu Mramorju želijo sporočiti, da so jim »praktično vzeli vse, ne morejo pa nam odvzeti volilne pravice«. Ob tem je Cvetko zanikal, da bi šlo za zlorabo instituta referenduma. Drugačnega mnenja je vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, ki v tem vidi poskus destabilizacije države, zaradi česar ne izključuje tudi spremembe referendumske zakonodaje.