Vlada se je v začetku leta seznanila s predlogom najustreznejše variante daljnovoda 2x110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica, ki je bila zaradi dolžine trase razdeljena na štiri odseke. A vsi se z omenjenim predlogom ne strinjajo, predvsem zagovorniki podzemnih kablovodov, ki so prepričani, da gradnja daljnovodov velja za zastarelo tehnologijo. Tudi v Mirnski dolini si tako mnogi prizadevajo, da bi elektriko speljali pod zemljo.
Po navedbah okoljskega ministrstva je bila sicer najustreznejša varianta omenjenega daljnovoda s prostorskega vidika dobro ocenjena na vseh odsekih, saj se v največji možni meri umika od poselitve – izjema je le podzemni del ob razdelilni postaji Mokronog – ter obstoječega in načrtovanega turističnega območja, prav tako ne predvideva rušitve objektov in vizualno ni vidno izpostavljena. Vendar tovrstna rešitev ni sprejemljiva, je odločna Ana Vene iz civilne iniciative Elektrika pod zemljo.
CIVILNE INICIATIVE POENOTENE
»Nismo proti elektriki, saj jo potrebujemo, vendar je treba električno omrežje graditi na sodoben, tretjemu tisočletju primeren način,« pravi Venetova in dodaja, da so se vse civilne iniciative iz Slovenije poenotile v svojih zahtevah: vse načrtovane trase naj se izvedejo kot vkop, nato naj se sanirajo še obstoječe. »Vztrajali bomo, dokler ne bo Slovenija očiščena. Vkop je namreč bolj zanesljiv, hkrati pa je naravi in ljudem prijaznejši,« je prepričana.
Gradnja daljnovoda čez Mirnsko dolino zato nikakor ni sprejemljiva, poudarja Venetova, saj so ne nazadnje v civilni iniciativi že zbrali dobrih 1700 podpisov v občinah Mirna, Šentrupert, Mokronog - Trebelno in Sevnica, s katerimi zahtevajo vkop žic na celotni trasi. »Cesta od Boštanja do Trebnjega je uničena in potrebna obnove. Na Mirni tudi načrtujejo gradnjo obvoznice, zato načrtovalcem v tej fazi ne bi smelo biti pretežko zasnovati kablovoda pod zemljo,« pravi o eni od možnosti, kako bi lahko vkopali žico. Kot poudarja, je treba namreč misliti tudi na prihodnost, saj se na Savi obetata še dve hidroelektrarni – Brežice in Mokrice, napoveduje se tudi gradnja drugega bloka krške nuklearke, zato se območju lahko obeta še veliko električnih žic. »Mirnska dolina je za nas kot Triglavski narodni park za celotno Slovenijo. Ljudje imamo radi to dolino in prav je, da jo ohranimo za naše zanamce. Zakaj bi jo torej uničili, če to ni potrebno?« se sprašuje.
ČE BO TREBA, PO PRAVICO TUDI V EVROPO
Župan občine Mokronog - Trebelno Anton Maver pravi, da prizadevanja civilne iniciative podpira, saj se tudi sam zaveda vseh posledic gradnje daljnovoda za Mirnsko dolino, a vendar je elektrika za razvoj tukajšnje industrije bistvenega pomena. »Prej ali slej bomo morali privoliti v kompromis. Pomagal bom civilni iniciativi, da bi čim več električnega kabla položili v zemljo – tam, kjer je to nujno potrebno, v naseljih,« pove.
A Venetova je odločena, da bodo vztrajali na vkopu žice po celotni trasi. Napoveduje, da bodo zdaj sledili pogovori z vlado, okoljskim ministrstvom in Elesom, obrnili se bodo na ustavno sodišče, če bo treba, pa bodo pravico iskali tudi v Evropi.
