Kot so navedli v skupni izjavi za javnost, je nastanitvi otrok migrantov nasprotovala večina staršev otrok iz dijaškega doma, nasprotovanje pa je izrazila tudi skupina 24 učiteljev in profesorjev. Prav od slednjih bi, kot so zapisali, to najmanj pričakovali, saj gre za pedagoške strokovne delavce, "katerih poslanstvo je poučevanje in vzgoja mladih gimnazijcev na kranjski gimnaziji".
Pedagogi opozarjajo, da gre v tem primeru za otroke, "ki so se v Sloveniji znašli sami, brez mame, očeta ali skrbnikov in ki bežijo pred razmerami, kakršne si večina nas niti predstavljati ne more". Ti otroci "nikomur v Sloveniji niso nič žalega storili, a jih vnaprej zavračamo, ker vanje projiciramo svoje iracionalne strahove in vidimo zlo tam, kjer ga ni," so zapisali.
Navedli so tudi, da ustava pri nas varuje pravice tujcev, zakonodaja s področja izobraževanja pa tudi omogoča njihovo nastanitev v dijaškem domu. "Tako kot državljani Slovenije imajo tudi otroci tujci pravico do izobraževanja in vzgoje v javnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, pri čemer nasprotovanje katere koli skupine ljudi ne more biti razlog, da se tega ne izvede", so zapisali. Dodali so še, da bi od oblasti pričakovali, da ustvarja razmere, ki na podlagi osebnih okoliščin iz javnih ustanov ne izključujejo nikogar.
Otroci, stari od 8 do 14 let
Ministrstvo za notranje zadeve je namreč v kranjski dijaški dom želelo namestiti mladoletne migrante brez spremstva, a je ravnateljica doma Judita Nahtigal to možnost zavrnila zaradi nasprotovanja staršev dijakov. Nastanitvi je nasprotovalo tudi 24 učiteljev bližnje Gimnazije Franceta Prešerna.
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je povedal, da so od načrta namestitve otrok migrantov odstopili, ker gre za občutljivo skupino mladoletnikov, starih od 8. do 14 let, za katero ne morejo dopustiti, da bi se na njih lomila kopja.
