Sodnik na gospodarskem oddelku kranjskega okrožnega sodišča Aleksander Urankar je v sodbi konec januarja zavrnil tožbeni zahtevek Ortnerjeve za ugotovitev ničnosti pogodbe o odplačnem prenosu poslovnih deležev v družbi Born, s katero je Ortnerjeva na Martina Šetinca in družbo Tari prenesla 59,5-odstotni poslovni delež v družbi Born.
Kot je danes za STA pojasnil odvetnik Ortnerjeve Bojan Grubar, so 10. februarja že vložili pritožbo na omenjeno sodbo, ki so jo prejeli konec januarja, in sicer zaradi "bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kršitve materialnega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja".
Grubar, ki je prepričan, da je bila Ortnerjeva ob sklenitvi pogodbe o odplačnem prenosu in prevzemu poslovnih deležev v družbi Born oškodovana za več kot tri milijone evrov, v pritožbi posebej izpostavlja, da je sodišče iskalo vse mogoče procesne razloge, zakaj posameznih dejstev ne bi ugotavljali in zakaj posameznih dokaznih predlogov ne bi izvedlo.
"Okrožno sodišče v Kranju v ravnanju toženih strank ni videlo ničesar protipravnega, pa čeprav je bilo nedvoumno dokazano, da ima citirana pogodba tako elemente oderuštva, sklenjena pa je tudi v nasprotju s temeljnimi moralnimi načeli, saj zagotovo ni moralno pravično, da se nekdo tako rekoč brezplačno polasti premoženja v vrednosti več milijonov evrov," meni Grubar.
Drugače sodbo kranjskega sodišča komentira odvetnik tožene strani Jože Kristan. "Sodišče je vse zahtevke tožeče stranke kot neutemeljene zavrnilo, ker razlogi, ki jih zatrjuje tožeča stranka, ne obstajajo, ne v pogledu ničnosti, razsodnosti, ne oderuštva," je pojasnil.
Morebitno oškodovanje dedinj barona Karla Borna, ki je svojim trem hčeram zapustil 3600 hektarov tržiških gozdov, sicer preiskujejo tudi kriminalisti. Ortnerjeva je skupaj s sestrama podedovane gozdove dobila vrnjene v denacionalizaciji leta 2007. Tedaj je bila za upravljanje gozdov ustanovljena družba Born, ki jo je vodil Šetinc.
Leta 2009 je Ortnerjeva družbo Born dokapitalizirala s stvarnim vložkom, to je 700 hektarov gozdov. Prepričana je bila, da je večinska lastnica omenjene družbe, a naj bi vodstvo podjetja izvedlo tajni manever, s čimer se je njen lastniški delež v podjetju zmanjšal s skoraj 79 odstotkov na 19 odstotkov. Delež pa sta povečala Šetinc in družba Tari Riharda Jerebica.
Obtoženi so te očitke zavrnili. Kot so poudarili na sojenju, so le uresničevali dogovor med sedaj 90-letno Elizabeto Ortner in njeno že pokojno sestro Renato Schlosser, ki je živela v Ameriki in je sestro prosila, naj proda njeno tretjino gozdov. Izvedeni dokapitalizacija in darilna pogodba naj bi bili po pojasnilih Šetinca in Tatjane ter Riharda Jerebica najboljša možnost za Ortnerjevo.
