Kot so zapisali v uradu vlade za komuniciranje, je vlada sklep sprejela na podlagi prvega odstavka 81. člena zakona o mednarodni zaščiti, ki določa, da lahko zaradi enakomerne porazdelitve prosilcev za mednarodno zaščito ustanovi izpostave azilnega doma, so še pojasnili.
Po sprejemu prošnje za mednarodno zaščito se prosilca nastani v azilni dom, po potrebi pa tudi v ustrezne institucije ali pa se mu, ob izpolnjevanju pogojev, omogoči zasebno nastanitev. V Ljubljani deluje azilni dom, ki lahko sprejme 203 osebe.
Del prosilcev za mednarodno zaščito je lahko nastanjenih tudi v Centru za tujce v Postojni, kjer je sicer tudi prostor za tujce, ki ne zapustijo države v določenem roku in jih ni mogoče takoj odstraniti iz države, katerih istovetnost ni znana, imajo izrečen izgon, mladoletne tujce brez spremstva, tujce, ki so v državi nezakonito in čakajo na odstranitev po meddržavnem sporazumu do predaje tujim varnostnim organom, tujce, ki so v postopku odstranitve, ali tujce, ki niso zapustili Slovenije in so ponovno zaprosili za mednarodno zaščito.
Če pride do povečanega števila prosilcev za azil, pa se aktivira kontingentni načrt, v katerem so določene dodatne kapacitete za njihovo namestitev, med njimi, poleg omenjenega samskega doma v Ljubljani in kompleksa v Logatcu, še počitniški dom na Debelem Rtiču in objekt stare ekonomske šole v Murski Soboti.
Kot je nedavno povedal državni sekretar ministrstva za notranje zadeve Boštjan Šefic, smo v Sloveniji po kontingentnem načrtu trenutno sposobni za dlje časa namestiti 1000 prosilcev za azil. Če bi število prosilcev naraslo, pa bi bilo načrt treba dopolniti, je še dejal državni sekretar.
Za namene oskrbe prebežnikov, ki v zadnjih mesecih potujejo skozi Slovenijo, pa je država vzpostavila tudi več tisoč mest v sprejemnih in nastanitvenih centrih, v katerih prebežnike registrirajo, oskrbijo s hrano, vodo in jim nudijo medicinsko pomoč ter prostor za počitek. V teh centrih se zadržijo kratek čas.
