Stanislav iz okolice Novega mesta je svojega šestletnega dalmatinca kopal v potoku. »To je bilo poleti 2012, ko je bila zunaj neznosna vročina, termometri so kazali 36 stopinj Celzija. Odločil sem se, da psa osvežim v potoku. Pes je bil na vrvici, a mu je uspelo glavo iztakniti iz ovratnice. Stekel je proti cesti. Klical sem ga, vendar me ni ubogal in je šel po svoje,« je povedal na sodišču.
Iskreno mu je žal, da je njegov pes trčil v 84-letno sosedo Alojzijo.
V BOLNIŠNICO
»Ko sem prišel do sosede, je najprej rekla, da jo je pes ugriznil, a sem videl, da jo je le podrl. Peljal sem jo domov in povedala mi je, da jo boli noga. Hotel sem jo odpeljati k zdravniku, pa me je zavrnila, češ da jo bo peljal nečak. Ko je bila v bolnišnici, sem jo tudi obiskal. Pes mi je takrat prvič pobegnil. Drugače ni nevaren. Tega psa imam še vedno, veterinar, ki ga je prišel pogledat, je ocenil, da ni popadljiv. Doma je privezan, ko grem kam z njim, je na povodcu,« je še povedal obtoženi.
Od 200 do 400 evrov je višina kazni, ki grozi lastniku psa, če svojega kosmatega štirinožnega prijatelja na javnem mestu nima na povodcu.
Na sodišče je prišla tudi soseda Alojzija, ki ima danes 88 let. »Morala sem ostati na zdravljenju v bolnišnici, ker sem imela počeno stegnenico,« je pojasnila. Stanislava ni prijavila ona, temveč zaradi hude poškodbe bolnišnica. Zavarovalnica ji je izplačala odškodnino, tako da v sodnem postopku od soseda te ni zahtevala. »Čisto normalno se pogovarjamo tudi po tem nesrečnem dogodku,« sta zatrdila oba.
Tožilstvo je zaradi obtoženčeve povzročitve splošne nevarnosti, ki jo je predstavljal pes, predlagalo pogojno kazen dva meseca zapora v preizkusni dobi enega leta. Sodnik Boštjan Kovič je predlogu sledil in obtoženca, ki je krivdo priznal na predobravnavnem naroku, oprostil plačila sodnih stroškov.
PSE NA POVODCE
Matjaž Emeršič z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je pojasnil, da zakon o zaščiti živali določa, da mora skrbnik z ustrezno vzgojo in šolanjem živali oziroma drugimi ukrepi zagotoviti, da ta ni nevarna okolici, in da morajo biti psi na javnem mestu na povodcu.
Ko pes povzroči poškodbo, naj poškodovani obišče osebnega zdravnika ali zdravnika urgentne medicine, ki oceni stopnjo poškodbe in ga napoti v antirabično ambulanto, svetuje Emeršič in doda, da v ambulanti podatke o ugrizu psa vnesejo v Centralni register psov. Lastnika psa pozovejo, naj se zglasi v veterinarski organizaciji zaradi preveritve suma na steklino, in o ugrizu obvestijo pristojni območni urad UVHVVR. Ko ta prejme obvestilo o ugrizu s strani antirabične ambulante, veterinarske organizacije ali policije, preveri vse navedbe in izda odločbo, s katero dodeli psu status nevarnega psa, kar pa se v tem primeru ni zgodilo.
GIBANJE POMEMBNEJŠE OD HRANE
Šolanje psov je najboljši način, da se izognemo takšnim neljubim dogodkom. »Nič na svetu ni stoodstotno, a s pravilno vzgojo v 90 odstotkih poskrbiš, da se ti kaj takega, kot se je temu gospodu, ne bo zgodilo,« je povedala Meta Zorc iz Športnega kinološkega društva Mirna. Poudarila je, da je ključen odnos med psom in človekom, ki se morata naučiti zaupati drug drugemu. »Treba se je zavedati, da je za psa najpomembnejše gibanje, to je bolj potrebno od hrane, pa seveda družba in red,« je poudarila Zorčeva.
