Savdske oblasti so se odločile zadržati dogovor o pomoči, vredni tri milijarde dolarjev, s katero bi libanonske vojake opremili z orožjem francoske izdelave. Obenem je bil odpovedan še en paket pomoči, vreden milijardo dolarjev, ki bi bil namenjen libanonski policiji.
Rijad je kot uradni razlog navedel odločitev Libanona, da ne obsodi napadov na savdsko veleposlaništvo in generalni konzulat v Iranu. Ti napadi so sledili usmrtitvi vplivnega šiitskega klerika v Savdski Arabiji, zaradi njih pa je Rijad januarja celo prekinil diplomatske odnose z Iranom. Kot so še dodali Savdijci, naj bi bilo to "obžalovanja vredno in neupravičeno" stališče uradnega Bejruta posledica močnega vpliva, ki ga ima Hezbolah na državo.
V politično kronično nestabilnem Libanonu živijo številne verske skupine, tako šiiti in suniti kot tudi katoliki in pravoslavni kristjani. Že tako napeti odnosi med njimi so se še zaostrili, potem ko so se zaradi vojn v Siriji in Jemnu zaostrile razmere na relaciji Rijad-Teheran. Libanonska vojska naj bi sicer bila nekakšen faktor povezovanja, saj so v njej pripadniki vseh veroizpovedi, a po drugi strani se po svoji moči ne more meriti s Hezbolahom, velikim sovražnikom sunitske Savdske Arabije.
V Hezbolahu so se na današnjo novico iz Rijada odzvali z besedami, da ta ni presenetljiva in je posledica finančnih težav Savdske Arabije, te pa so posledica ogromnih stroškov, ki jih ima država zaradi svoje "pregrešne agresije" v Jemnu. Libanonski premier Tamam Salam je medtem obžaloval odločitev Savdijcev in jih pozval, naj znova premislijo.
