V zadnjih dneh so namreč zaokrožile še nekatere neuradne informacije o lokacijah migrantskih centrov. V občini Lenart je bila tako za danes popoldne že sklicana izredna seja občinskega sveta na temo morebitnega namestitvenega centra v opuščenem hotelu Črni les.
Namestitvenima centroma za migrante nasprotujejo tudi domačini v Kidričevem in Šenčurju. Na facebooku se vzpostavila pobuda Gorenjska je proti migrantskemu centru, ki za soboto pred nekdanjo stavbo Baumaxa napoveduje shod proti centru.
Oglasili so se tudi v sosednji občini Kranj, kjer prav tako ocenjujejo, da Kranj in bližnja okolica nista primerna za nameščanje migrantov. V sredo so o tem z županom Boštjanom Trilarjem govorili predstavniki svetniških skupin. Ocenili so, da lokacija ni primerna iz varnostnih in razvojnih razlogov.
Izpostavili so nevarnost težav v prometu na izjemno obremenjeni regionalni cesti iz smeri Šenčurja proti Kranju, neprimernost zaradi bližine avtoceste in mednarodnega letališča in potencialne nevarnosti, ki nastanejo zaradi zadrževanja večje skupine ljudi na majhnem prostoru.
Glede protestnega shoda pred nekdanjim Baumaxom pa so zapisali, da ni napovedan in organiziran, pa tudi vlada ta trenutek še ni sprejela nobene odločitve, zato taka oblika protesta pri funkcionarjih Mestne občine Kranj ne more imeti podpore.
Na notranjem ministrstvu zagotavljajo, da pred sprejetjem odločitev vedno poteka posvetovanje s predstavniki oz. vodstvi lokalni skupnosti. Državni sekretar Boštjan Šefic pa je ta teden znova pojasnil, da želijo z novimi prostori zgolj nadomestiti objekte, ki jih morajo po izteku pogodb vrniti.
Potrdil je, da se bo nadaljevala projektna naloga glede centra v Kidričevem in da so si inšpektorji že ogledali objekt v Šenčurju. Kot je poudaril, bo šlo tudi v tem primeru za centre, v katerih bodo migranti nameščeni med 12 in 24 ur.
Na ministrstvu tudi pravijo, da ne držijo informacije, da bi bil Center za tujce v Postojni že prenapolnjen. "Center za tujce ima večjo kapaciteto, kot je trenutno v njem migrantov," so zapisali v pojasnilu za STA.
Sicer pa so navedli, da je od 17. septembra lani do vključno 17. februarja letos prošnje za priznanje mednarodne zaščite podalo 265 oseb, od tega 80 državljanov Afganistana, 42 državljanov Irana, 36 državljanov Iraka, 26 državljanov Pakistana, 22 državljanov Sirije, 16 državljanov Kosova, devet državljanov Maroka, osem državljanov Alžirije, po štirje državljani Nigerije in Srbije, po trije državljani Albanije in Tunizije, po dva državljana Gruzije, Kube in Turčije ter po en državljan Bangladeša, BiH, Egipta, Kameruna, Nigra in ena oseba brez državljanstva.
