Na podlagi sprememb 37.a člena zakona o obrambi, ki jih je državni zbor (DZ) na predlog vlade na hitro sprejel oktobra lani, je svet za nacionalno varnost včeraj soglašal s predlogi vlade, ki dajejo vojski dodatna pooblastila.
Vlada tako želi, da bi pripadniki vojske skupaj s policijo pri širšem varovanju državne meje opozarjali, napotovali ter začasno omejevali gibanje oseb in sodelovali pri obvladovanju množic. Vojska bi omenjena pooblastila lahko izvajala za omejeno časovno obdobje. Najdaljše možno, trimesečno obdobje pa bi lahko tudi podaljšali. DZ mora predlog sprejeti z dvotretjinsko večino prisotnih poslancev. O tem naj bi na seji odločali že prihodnji teden.
Pojavlja se vprašanje, zakaj vlada že tako hitro želi vojski predati policijska pooblastila.
Sprejetje zakona sprožilo polemike
Njegovo sprejetje je sicer sprožilo številne polemike, saj bi lahko v določeni situaciji manjšina v parlamentu izkoristila nedorečenost zakona in na ulice poslala vojsko. Spomnimo, da je Janševa druga vlada ob vstajah že razmišljala o takšnem ukrepu. Na problematičnost nedorečenosti in premalo določno zapisanih dopolnitev zakona so opozorili tudi v uradu varuha človekovih pravic in zato vložili zahtevo za presojo ustavnosti omenjenih dopolnitev zakona. K temu so urad pozvali na Radiu Študent, kjer so že pred tem zbrali podpise pod pobudo za začetek referendumskih postopkov o tem zakonu. DZ je razpis referenduma zavrnil, ustavno sodišče pa je sklepu poslank in poslancev pritrdilo.
SDS podpira predlog
Iz vlade so sporočili, da želijo z novimi ukrepi zavarovati interese Slovenije in preprečiti, da bi država postala begunski žep. Andreja Katič, obrambna ministrica, pa je dejala, da gre za še enega izmed stopnjevalnih ukrepov vlade za obvladovanje migrantskega toka. Poslanec Branko Grims je po seji sveta že sporočil, da bo SDS storila vse, kar je v njeni moči, da se zagotovi spoštovanje integritete žensk in otrok v Sloveniji, ter za dosledno spoštovanje zakonov tako na meji kot znotraj meja, in sicer za vse enako. Kot pa je še opozoril Grims, je časa »strahovito malo«, ker so se zaradi avstrijskih ukrepov pri nas začeli kopičiti migranti. Za ponedeljek je tudi določil skrajni rok za zaprtje slovenske meje, po zgledu Madžarske. Vlada sicer ni razpravljala o begunskih kvotah.
Za ograje namenila okrog tri milijone evrov
Stroški postavljenih rezilnih ograj so do zdaj po podatkih, ki nam jih je prvič zaupala vlada, znašali okrog 2,35 milijona evrov, stroški postavitve panelnih ograj pa kar 520 tisoč evrov, čeprav so bile te postavljene samo na približno 4,5 kilometra meje s Hrvaško. V ta znesek so vključeni samo stroški ograj, brez stroškov za njihovo postavitev. Do danes je bilo postavljenih približno 157 kilometrov rezilne žice. Vlada ne izda mikrolokacij postavljenih rezilnih žic in ograj Kot sporočajo iz Urada vlade za komuniciranje (UKOM), se ograje postavljajo glede na oceno tveganj migracijskih tokov. Kot so dejali v UKOM, rezilne žice odstranjujejo na prehodnih mestih, v strnjenih naseljih, turističnih destinacijah, na območjih, kjer bi lahko narasli vodostaj reke ogrozil postavljene ovire. Ponekod jo nadomeščajo s panelnimi ograjami. Te so postavljene v občinah Črnomelj, Metlika, Brežice, Ormož, Podlehnik, Zavrč. Točnih mikrolokacij postavljenih rezilnih žic pa ne želijo razkriti. Iz urada so tudi sporočili, da meje s Hrvaško ne zapirajo in v nasprotju z besedami sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica ne postavljajo ograj na celotni meji s Hrvaško.
V Dobovi se bo lomil varnostni sistem
Pojavlja se vprašanje, zakaj vlada že tako hitro želi vojski predati policijska pooblastila. Verjetno je širjenje pooblastil povezano tudi s stavko policistov. Pomenljivo je, da je včeraj predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič dejal, da se bo v prihodnjih mesecih v Dobovi, kjer policija sprejema prebežnike, »lomil slovenski varnostni sistem«. Vlada želi s predajo pooblastil tako najverjetneje poskrbeti, da bodo vojaki v primeru zaostrovanja policijske stavke povsem prevzeli njihove naloge, če bo to potrebno. Na včerajšnji novinarski konferenci je sicer notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar zanikala povezavo s policijsko stavko.
Avstrija s štirimi načini nadzora
Kot smo poročali že včeraj, Avstrija napoveduje vse strožje pogoje pri vstopanju beguncev v njeno državo. Vstop želi dodatno zaostriti in nadzorovati na štiri načine. Begunce bo sprejemala samo še na mejnem prehodu Šentilj in nič več na Karavankah, Holmcu, Gornji Radgoni in mejnem prehodu Vič. Poleg tega bo izvajala občasne kontrole na 13 mejnih prehodih. Tudi na meji z Italijo in Madžarsko. S tem bo otežila prehajanje meje tudi državljanom obeh držav. To je še eden od korakov, ki počasi odpravljajo nemoteno gibanje v območju schengna. Mejo bo varovala tudi globinsko, s pomočjo vojske, na 25-kilometrskem pasu znotraj države. Posebej pa bodo nadzorovali možne tihotapske poti.
Uvajajo dnevne kvote
Avstrija bo uvedla tudi dnevne in urne kvote za vstop beguncev. Kot je dejala avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, bo višina kvot odvisna od števila prosilcev za azil, ki so jih v Avstriji odločeni sprejeti, in od števila ljudi, ki jih bo sprejela Nemčija. Včeraj so naknadno sporočili, da bodo v državo spuščali le še do 3200 ljudi in bo sprejemala do 80 prošenj za azil. »Moramo biti pripravljeni, če bo spremenjena begunska pot. Zato smo se v vladi odločili, da pripravimo še dvanajst drugih mejnih prehodov. In če bo treba, če se bodo zgodile spremembe begunskih tokov, bomo tudi tam uporabili novi koncept,« je poudarila avstrijska notranja ministrica. Na vprašanje, ali bodo gradili nove ograje, pa je dejala: »Če bodo nove ograje potrebne, jih bomo zgradili.«
Tudi Hrvaška se je odzvala na zaostrovanje in okrepila prisotnost svojih enot na meji s Srbijo. Med dodatne enote so uvrstili tudi protiizgredne enote.
600 evrov kazni
Ministrstvo za notranje zadeve je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog dopolnitev zakona o nadzoru državne meje. Predlagane dopolnitve, objavljene na portalu e-demokracija, določajo, da so lastniki in posestniki zemljišč dolžni dopustiti namestitev, uporabo in vzdrževanje tehničnih in drugih sredstev, ki so potrebna za nadzor meje, hkrati pa se vzdržati vseh posegov vanje. Če postavitve ne bodo dovolili, jih čaka globa v višini 600 evrov.
Danes in jutri bodo o begunski krizi razpravljali tudi na vrhu EU.
Nadomestilo za nekatere lastnike
Predlagane dopolnitve pa predvidevajo tudi nadomestilo. To bi se lastniku izplačalo, ko bi mu postavljena varovalna ograja ali druga tehnična ovira onemogočala redno rabo zemljišča. Nadomestilo bi mu pripadalo tudi v primeru, ko bi ograja preprečevala redni dostop do zemljišča z javne ceste. Višina nadomestila bi se določila na podlagi meril, ki bi jih sprejela vlada.
Danes vrh EU
Danes in jutri bodo o begunski krizi razpravljali tudi na vrhu EU. Prav odsotnost skupnega odgovora vse bolj razdvaja države, ki postavljajo vse več ograj in vse strožje ukrepe, ki počasi odpravljajo območje schengna. Nemška kanclerka Angela Merkel se je zavzela za dogovarjanje s Turčijo, in ne za zaprtje mej z Grčijo v Makedoniji in Bolgariji, kar zagovarjajo države v Višegrajski skupini. O vprašanjih glede prebežniške krize bodo danes v Zagrebu govoril itudi vodje policij Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije.
