Romski svetnik Moran Jurkovič, tudi sam eden od prebivalcev romskega naselja Loke, je med razpravo na krškem občinskem svetu županu Miranu Stanku predal peticijo Amnesty International (AI) z 800 podpisi, ki nasprotujejo sprejemu OPPN, in predlagal, naj prostorski načrt svetniki zavrnejo in ga znova obravnavajo šele, ko bo znano, kako bo poskrbljeno za ljudi, ki tam prebivajo.
OPPN predvideva gradnjo skoraj 60 stavb, največ je samostojnih hiš, nekaj pa tudi dvojčkov in tako imenovanih vila blokov.
Pri tem ga je podprla tudi Olja Mirkovič (IDS), saj, kot je povedala, Romi tam živijo že 70 let, kar jim je nekdanji lastnik zemljišča, Gozdno gospodarstvo, dopuščal. A potem se je zgodila denacionalizacija in menjava lastništva, novi lastnik, družba Si Investicije iz Ljubljane, katere ustanovitelj je sicer Krčan Iztok Starc, pa je leta 2009 dala pobudo za sprejem OPPN. »Investitor za rešitev vprašanja tam prebivajočih družin od takrat ni naredil praktično nič,« je bila kritična Mirkovičeva.
ROMI SO LJUDJE
»Določene rešitve poznamo, a doslej ni bilo nič realizirano, ker nihče ne odpre denarnice. V OPPN smo vnesli določilo, ki investitorja zavezuje, da pred začetkom gradnje reši vprašanje preselitve Romov. Romi so ljudje, nihče ne more priti z buldožerjem in jih preprosto odriniti. OPPN je korak naprej, po eni strani je pravno varstvo za Rome, ki ga prej niso imeli, in zelena luč investitorju, da lahko o tem projektu, njegovo vrednost ocenjujem na 13 do 15 milijonov evrov, začne pogovore z morebitnimi sovlagatelji. O takih zadevah se je težko pogovarjati, če nimaš v roki ničesar drugega kot lastništvo,« je stališče občine pojasnil župan.
INDIVIDUALNA OBRAVNAVA
Aleš Zajc (SMC) je opozoril, da je investitor na enem od sestankov 5. člen OPPN, ki govori o tem, da mora pred gradnjo poskrbeti za preselitev Romov, označil za pravno nezavezujočega, zato bi bilo treba to vprašanje vendarle rešiti najprej. Ana Somrak (SLS) pa je poudarila, da je občinski svet že leta 2001 sprejel odlok o urejanju bivalnih razmer Romov, s katerim je za ureditveno območje določen Kerinov Grm, in da so takrat na Lokah živele tri družine. Dejala je še, da želijo stroške preselitve z OPPN prenesti tudi na lastnika, sploh pa da vprašanja preselitve družin na Lokah ne gre obravnavati skupinsko, saj gre za osebe z različnimi možnostmi integracije.
8 romskih družin z Gmajne si je tam zgradilo hiše, sicer pa naj bi živeli na tem območju že 70 let.
Davorin Naglič (SMC) je opozoril, da je investitor kupil pravno obremenjeno nepremičnino: »Zakaj ta družba ne sproži sodnega postopka za deložacijo? Ker bi izgubila. Če je to, kar pravi romski svetnik, res, imajo Romi, ki tam prebivajo, pravico priposestvovanja. Če bi jih kdo želel odstraniti pod prisilo, bi bilo to motenje posesti.« Kot omenjeno, so svetniki na koncu OPPN le sprejeli.
V KERINOV GRM NE ŽELIJO
Pred časom smo poročali, da je Jurkovič dejal, kako na Gmajni živi okoli 40 Romov, ki naj bi imeli svoja bivališča na tem območju že okoli 70 let. Njihovi dedje in očetje so opravljali priložnostna dela za takratno gozdno gospodarstvo, namesto plačila pa so dobili zemljo, na kateri so zgradili objekte. A pisnih dokazil o tem ni; ko je država denacionalizirano zemljišče pred leti vrnila prvotnemu lastniku, ga je ta prodal Starcu.
»Verjetno po nizki ceni, saj je območje, predvideno za gradnjo, zasedeno,« je tedaj menil predsednik sveta KS Leskovec Jože Olovec, ki ne razume, zakaj občina Krško podpira gradnjo prav na območju, kjer je veliko zelenih površin in kjer bo treba urediti še kanalizacijo ter prometno infrastrukturo.
Ena od možnosti za selitev Romov z Gmajne je tudi bližnje romsko naselje Kerinov Grm, kjer pa na majhnem bivalnem prostoru živi več kot 300 Romov, zato so razmere tam že zdaj kritične. Leskovški Romi zato v to preselitev menda nikakor ne bodo privolili.
