Prejšnji teden smo pisali, kako nemški državljan Roland Henning zaradi domnevne napake koprskega okrožnega sodišča od Slovenije terja več kot šest milijonov evrov, a je na prvi stopnji že dvakrat pogorel, pred dnevi pa so njegovo zahtevo za revizijo postopka zavrnili še vrhovni sodniki ...
Zgodba sicer sega v avgust leta 1996, ko je koprsko okrožno sodišče na bančnem računu podjetja Sealand Trade Development Authority, odprtem pri Banki Koper v Kopru, zaseglo 12 milijonov nemških mark oziroma nekaj več kot šest milijonov evrov. Lastnik podjetja Alexander G. Achenbach se je pod drobnogledom preiskovalcev znašel zaradi suma pranja denarja, ki naj bi izviral iz nezakonitih piramidnih iger na srečo in goljufij, tožilstvo pa mu očitkov med sojenjem – šlo je za enega prvih kazenskih postopkov zaradi pranja denarja pri nas – ni uspelo dokazati, zato mu je moralo sodišče zaplenjene milijone vrniti.
Denar nakazali na račun odvetnika Starmana
Tožilstvo je bilo sicer prepričano, da ni pogojev za vrnitev denarja fiktivnemu podjetju iz mednarodno nepriznane kneževine Sealand, ki so jo septembra 1967 razglasili na zapuščeni vojaški utrdbi v Severnem morju ob obali Velike Britanije, vendar je vrhovno sodišče tožilsko zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo, koprsko okrožno sodišče pa je naposled po Achenbachovem pooblastilu novembra 2005 denar nakazalo na račun njegovega odvetnika, danes že pokojnega Danijela Starmana.
Uvodoma omenjeni Henning sicer trdi, da sta z Achenbachom kmalu po zaplembi sklenila pogodbo o cesiji, s katero je postal upnik zaseženih milijonov, koprsko okrožno sodišče pa naj bi jo pri vračanju milijonov povsem spregledalo, zato zdaj zaradi napake sodišče od Slovenije zahteva 6,022.158 evrov z obrestmi, pravico naj bi iskal še na ustavnem sodišču. Na ustavne sodnike pa se je obrnil tudi Achenbach, prepričan, da mu je slovensko pravosodje z zasegom in negospodarnim »obračanjem« premoženja v času sojenja povzročilo za slabih 1,3 milijona evrov škode. Achenbach je v tožbi od Slovenije zahteval omenjeno z obrestmi, in sicer 1,6 milijona evrov, vendar je na vseh instancah izgubil, nedavno pa so ga zavrnili še ustavni sodniki, saj njegove pritožbe niso sprejeli v obravnavo, tako da lahko pravico išče le še »v Evropi«.
In kdo pravzaprav je danes 83-letni Alexander G. Achenbach?
Gre za nemškega državljana s stalnim prebivališčem v Belgiji. Leta 1974 je od ustanovitelja Sealanda, samooklicanega princa Paddyja Roya Batesa, prejel državljanstvo in dosmrtni položaj predsednika vlade. Toda njegovi apetiti so bili očitno večji. Leta 1978 je Achenbach v mednarodno nepriznani kneževini izvedel »državni udar« in za nekaj dni celo ugrabil »prestolonaslednika« Michela Batesa. Sledili so povračilni ukrepi princa Roya, ki je na ploščadi kot vojne ujetnike zadrževal Achenbacha in njegove »upornike«, ter mukotrpna pogajanja, v katera se je vključil celo nemški diplomat na britanskem veleposlaništvu, kar naj bi štelo kot priznanje suverenosti Sealanda s strani Nemčije. Achenbach je bil izpuščen, ne pa še premagan. Ustanovil je vlado v izgnanstvu, ki vsaj na spletu obstaja še danes ...
