»Pristati na cenzuro ali se umakniti?« se je v izjavi za nacionalno televizijo po proslavi spraševal režiser Mare Bulc. Trdi, da sta ministrstvo za kulturo in Prešernov sklad posegala v koncept proslave. Prireditev je vendarle izvedel, saj je to dolgoval sodelavcem in umetnikom, ki jih je v projekt povabil. Pri tem se je kritično opredelil do strahu, ki da diktira ravnanje odločevalcev. Prav ti pa so umetnike puščali v finančni negotovosti, saj z njimi sploh niso podpisali pogodb.
»Igrica z odpuščanjem, cenzura, ki sem je bil deležen z ekipo, in strah pred preveč provokativno, pretirano kritično proslavo sta pokazatelja popolnega nezaupanja v avtonomni umetniški izraz in kritični razmislek o času,« dodaja razočarani Bulc.
Za desnico sporna predvsem Zdravljica v arabščini
Zdi se, da so se odločevalci najbolj bali reakcij politične desnice. Cenzura pa zaradi svoje delnosti očitno vseeno ni dosegla svojega namena. Izvedba Prešernove Zdravljice v arabskem in drugih jezikih (bosanščini, japonščini in makedonščini) je namreč že sprožila ogorčenje. Mediji pod nadzorom stranke SDS so tako že pohiteli s sklicevanjem na mnenja anonimnih komentarjev, da gre za »smešenje Slovenije, slovenskega jezika in slovenske himne«.
Problematiziranje slovenske himne v sedanji obliki je na desnici že utečena praksa. Stranka SDS je že leta 2011 napovedovala ustavno presojo primernosti sedme kitice za državno himno. Tedaj so poslanci SDS menili, da je ta kitica premalo domoljubna, saj da govori le o dobrih medsosedskih odnosih in ne omenja slovenskega naroda.
Prešernov sklad: Nismo posegali v vsebino
Predsednik sklada Janez Bogataj miri žogico. Proslavo je (kljub cenzuri ali pa prav zaradi nje) označil za eno boljših doslej. Pri tem poudarja, da so morali biti pozorni na državne simbole, čemur pritrjuje ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. »Mislim, da je Slovenija s tem konceptom pokazala, da zna malo drugače gledati nase in na svet. Če pa režiser ni zadovoljen s tem, kar je naredil, je to njegovo vprašanje. Dejstvo je, da je upravni odbor pripravljal državno proslavo, da smo morali biti pozorni, ker je to državna proslava, tudi na državne simbole,« je poudaril Bogataj.
Vse ostale »umetniško-izpovedne zadeve, ki si jih je lahko zamislil Bulc«, pa po njegovem mnenju sodijo v eksperimentalno gledališče ali v izražanje čustev na ulici. Bogataj bi »težko rekel«, da je sklad kakorkoli posegel v vsebino proslave.
Pozivi Bogataju, naj odstopi
Z njim se ne strinja filozof Boris Vezjak: »Režiser je odprl še eno nevralgično točko, vredno javne debate: mora biti kultura res neka od družbenega življenja odtujena sfera, ki je na Prešernovi proslavi ne smemo zamazati z umazano empirijo, kakršno predstavljajo bodeča žica in begunci?«
Ministrstvo in sklad sta cenzurirala kritično proslavo ob dnevu kulture.
Vezjak si ob tem želi ustanovitve zunanje in neodvisne komisije, ki bi raziskala dogajanje v zaodrju proslave. Bogataja pa obtožuje, da se s svojim omejenim pojmovanjem kulture ponovno postavlja v nevaren položaj, v katerem je bil že pred dvema letoma, ko je zaobšel strokovno komisijo ter zakon in omogočil podelitev Prešernove nagrade Jožetu Možini. »Stvar notranje higiene in zaščite avtonomije Odbora bi bila, da dogajanje razišče. Še bolje bi bilo, če bi Bogataj, da omogoči komisiji lažje delo, tudi odstopil,« je Vezjak izjavil za Svet24.
Izločili scenografijo iz žice in kritičnega nastopajočega
Z argumentom, da na sceni manjka slovenskih simbolov, naj bi ministrstvo in sklad posegla v vsebino predstave in dosegla izločitev scenografije, izdelane iz bodeče žice, ter umik »enega od ključnih nastopajočih«, kot se je izrazil Bulc. Po naših informacijah gre za družbenokritičnega raperja Miho Blažiča - N'toka, ki da so ga tri tedne pred predstavo na predlog ali ministrstva ali Prešernovega sklada »zaradi časovne stiske« zamenjali s Pio Zemljič.
