Slovenija

Migrantska kriza: preostane le še skrajna možnost?

STA
25. 1. 2016, 06.51
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Notranji ministri EU bodo po novem plazu svaril v minulih dneh o ogroženosti schengenskega območja danes na neformalnem zasedanju v Amsterdamu razpravljali o soočanju z begunsko krizo ter kratkoročnih in dolgoročnih ukrepih za rešitev schengna. Slovenijo bo zastopala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.

Reuters
Tako so avstrijski policisti novembra umirjali migrante ob vstopu v Avstrijo.

Minuli teden je bilo od evropskega vodstva slišati nov niz opozoril, da brez schengna niti evro nima smisla ter da je le še dva meseca časa za omejitev nevzdržnega pritoka beguncev v Evropo. Pomembna dejavnika bosta prehod iz zime v pomlad ter iztek veljavnega začasnega nadzora na notranjih mejah v Nemčiji in Avstriji v sredini maja.

Maja preostane le še skrajna možnost - še nikoli uporabljen 26. člen schengenskega zakonika, ki dopušča uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članicah, na delu ali celotni notranji meji. Pot do sprožitve 26. člena je sicer dolga, traja najmanj tri mesece. Da bi omogočili podaljšanje začasnega nadzora v maju, bi tako morali ves proces sprožiti že februarja.

Člen 26 dviga prah, saj ga je mogoče tolmačiti kot začasno izločitev Grčije iz schengna ali celo kot vzpostavitev mini schengna, odvisno od tega, v kakšnem obsegu bi ga uporabili.

Medtem poskušajo države na balkanski migracijski poti upočasniti tok prebežnikov z usklajenim postopnim zavračanjem vstopa nezakonitim migrantom.

Ob robu zasedanja bo tako danes v Amsterdamu na pobudo Slovenije tudi sestanek sedmih držav na balkanski migracijski poti - Avstrije, Grčije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Slovenije in Srbije.

Slovenski premier Miro Cerar je sicer minuli teden v pismu evropskim voditeljem predlagal usmeritev prizadevanj v ustavitev nedovoljenih migracij na grško-makedonski meji.