Novice Svet24

Poljsko vlado je Evropski parlament kritiziral glede njenih političnih posegov v vodstva javnih medijev in sestavo ustavnega sodišča. Bi morala EU glede tega sprejeti kakšne ukrepe?

Evropski parlament ne sprejema sam ukrepov, to je v rokah Evropske komisije. Mislim da je prav, da smo to debato imeli. Ton ni bil tako oster kot se je sprva napovedovalo. Poljska je imela priliko, da preko svoje predsednice vlade predstavi zadeve. Menim, da se je malo govorilo drug mimo drugega zadeva pa vendarle ni izpadla tako vroča. Proces bo tekel, Poljska pa je pripravljena obravnati kritične pripombe.

Putinizacija Poljske

Konservativna poljska vlada, ki jo brez koalicijskega partnerja vodi stranka Zakon in pravičnost (PiS), je prisegla novembra. Kmalu si je z zakonom podredila javne medije in si dodelila pravico imenovati njihova vodstva. Evropski poslanci so jo kritizirali tudi glede posegov v sestavo ustavnega sodišča. Martin Schultz, predsednik Evropskega parlamenta, je oba procesa označil za putinizacijo Poljske.

To ni prva takšna obravnava, najprej je bila zaradi Haiderja na tapeti Avstrija, kasneje Madžarska, zdaj je Poljska, lahko da bo še kdo drug na vrsti. Jaz imam tukaj drugo skrb, da je čedalje več notranjih tem predmet Evropi, medtem ko bi se morali ukvarjati z zunanjimi temami. Ampak to kar se dogaja s Poljsko postaja tako rekoč že normalno.

Predsednik evropskega parlamenta Martin Schultz je procese na Poljskem oklical za putinizacijo. Se vam ne zdi, da bi to moralo zadevati celotno Evropo?

Nekatere v Evropi to skrbi ampak včeraj smo slišali, Britanski konservativci ne delijo iste zaskrbljenosti kot jo izraža levica ali del desnice. Ni bilo kar generalne obsodbe, bilo je precej kritičnih pripomb in tudi precej drugačnih. Parlament ni mesto za kakšne ukrepe ali generalne obsodbe, bila je razprava njen rezultat pa bomo še videli. Poljska predsednica vlade se je sklicevala na druge evropske rešitve kar se zadeva status ustavnega sodišča oziroma spremembo njegove sestave. Glede medijev je seveda zavračala obtožbe, pri tem se je seveda sklicevala, da kot demokratično izvoljena oblast imajo pravico tudi kaj spremenit. Videli bomo kaj glede kritike bo potem prestalo preizkušnjo in kakšne ukrepe bo sprejela komisija.

Menite da potrebujemo več Evrope glede na trenutni čas ali da je trenutno začrtana Evropa ustrezna?

Nina Tavčar

Evropa gre trenutno navzdol, ker nekatere članice ne izvajajo sklepov, ki so bili sprejeti. Tako je začela nekoč razpadati že Jugoslavija, kjer smo različno razumeli pravila pravne države. Evropska zveza zdaj ni pred vprašanjem ali več Evropa ali Evropa sploh. Danes sem sodeloval na t.i. Spinellijevi skupini, ki se ukvarja z bistvenimi vprašanji Evrope. Bilo je veliko pesimističnih izjav glede na to da ni skupne volje da se čedalje več kritike usmerja v Bruselj, ki nima prave avtoritete. Če bi mi bili Združene države Evrope bi bilo treba proglasiti izredno stanje. Jaz nisem edini, ki je zaskrbljen in se tudi ne ukvarjam preveč s vprašanjem kaj se bo komu od politiko, začenši z Merklovo v kratkem času zgodilo, ampak kaj se bo zgodilo z Evropsko zvezo. Zvezo lahko gradimo samo skupaj in ta volja in ta čas sta zelo pomanjkljiva. Tisti, ki pa so izračunali kakšna bi bila škoda in stroški evropskega neuspeha pa so seveda jasno povedali, da Evropski zvezi ni alternative oz. če bi dovolili, da gre naprej in navzdol bi bile posledice zelo katastrofalne.

Trenutno se je vprašanje glede migrantske krizo prevalilo na jugovzhod, konkretno Turčijo, ki pa je s tem dobila tudi vzvod za ponovno odpiranje pristopnih pogajanj za pristop v Evropsko unijo. Lahko Turčija pristopi z izsiljevanjem?

Pravkar sem imel priliko govoriti s turškim ministrom za evropske zadeve Volkanom Bozkirjem, ki pravi, da Turčija ni prosila za teh nekaj milijard in da njena pomoč beguncem ni odvisna od tega. Da pa seveda, ker je bilo to obljubljeno, pričakujejo, da bo Evropska zveza to tudi izvedla. Vemo pa v čem je problem, da komisija zagotavlja milijardo ostale države članice pa niso plačale preostalih dveh milijard. Preprosto je zbranih samo nekaj deset milijonov, kaj šele prestali dve milijardi. Turčija ima dva milijona in pol beguncev in je zelo obremenjena, saj skrbi za sirske šole. Tam je ogromno mladine, ki potrebuje šolo. Turčija to obravnava na nizkem ognju, ampak ker je bilo obljubljeno pričakuje tudi, da bo to bilo plačano. To je vprašanje naše kredibilnosti.

Ali dobiva Turčija s strani Slovenije, ki je njena strateška partnerica, kakšno posebno podporo?

Ne poznam kakšnih posebnih kanalov, Slovenija tudi ta čas ni država, ki bi lahko velikodušno podpirala kogarkoli. Je pa Slovenija zavezana sklepom Evropske zveze, kar je njena dolžnost, po tej plati mislim da bo to tudi izvedla oziroma je tako dejala vlada.