Letos poteče drugi mandat zdajšnjega generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Ban Ki Moona (OZN) in 15. decembra lani se je tudi uradno začel izbor njegovega naslednika. Že kar pred letom dni je svojo kandidaturo napovedal Danilo Türk, nekdanji predsednik republike, ki je tik pred novim letom dobil tudi podporo vlade in zunanjega ministrstva. »Za mano je 30 let v ZN in za mano je republika Slovenija, ki je verodostojna država,« je dejal ob robu prvega dne rednega letnega posveta slovenskih diplomatov, prejšnji teden na Brdu pri Kranju, ki ga je izkoristil za promocijo svoje kandidature. »Poznam zelo veliko ljudi, v vseh regijah sveta, in veliko ljudi pozna mene,« je še dodal.
Pridobivanje podpore
Nekdanji predsednik je obdobje od napovedi kandidature do uradnega začetka izbora izkoristil, da je o svoji nameri obvestil številne kolege iz diplomatskih krogov in začel zbirati podporo. Zato, da mu bo uspel veliki met, bo potreboval predvsem podporo iz diplomatskih krogov največjih svetovnih velesil ZDA, Rusije in Kitajske.
Kako izberejo generalnega sekretarja
Generalnega sekretarja OZN imenuje Generalna skupščina na predlog varnostnega sveta (VS). VS zaradi pomembnosti in politične občutljivosti položaja v presojo ponudi le enega kandidata. 5 stalnih članic VS ima možnost veta, posvetovanja o kandidatih pa se opravijo za zaprtimi vrati.
Kandidati
Trenutno sta poleg Türka kandidaturo najavili še odhajajoča hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić in bolgarska diplomatka in generalna direktorica UNESCA Irina Bokova. Makedonija je predlagala Srgjana Kerima, nekdanjega predsednika generalne skupščine ZN. Črna gora v boj pošilja ministra za zunanje zadeve Igorja Lukšića, v Srbiji razmišljajo o Vuku Jeremiću. Novinarji, ki spremljajo dogajanje okoli OZN, kot možne kandidate omenjajo še nekdanjega romunskega politika Mirceo Geoano in slovaška kandidata Miroslava Lajčaka in Jana Kubiša. Vse bolj glasni so očitki, da na čelu skupščine OZN še nikoli ni bilo ženske in da bi prav tokratni izbor moral odpraviti to anomalijo. Geografsko naj bi imeli prednost kandidati oziroma kandidatke z območja srednje in jugovzhodne Evrope, a to so zgolj špekulacije. Bistveno pri izboru bo, da se kandidat ni zameril nikomur od tistih, ki vlečejo niti v varnostnem svetu.
Ovira
In tu bi naš kandidat lahko naletel na oviro. Čeprav se je med svojim mandatom prisrčno rokoval z Barackom Obamo in Vladimirjem Putinom, ga je član ameriške diplomacije, nekdanji veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomelli, označil kot neprimernega kandidata. Njegov mnenje deli celoten desni pol naše politike. Najbolj glasen je ob tem nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki meni, da je Danilo Türk avtoritarna osebnost in predstavnik stare miselnosti, ki omalovažuje povojne zunajsodne poboje ter vlogo udbe. Rupel meni, da ima Türk le majhne možnosti za uspeh, saj je »zapustil OZN s škandalom, ker prihaja iz vse manj pomembne države, ker velja kot nasprotnik NATA in ZDA.«
Različna mnenja
Premier Cerar pa o Danilu Türku nasprotno meni, da je najboljši možni kandidat, očitke z nasprotnega političnega pola pa je pospremil z besedami: »Zavračam vsako politično prepiranje, metanje polen pod noge. Tu ne gre za vprašanje 'opozicija-koalicija', gre za interes države Slovenije, za to, da imamo odličnega kandidata.«
Mnenje stroke je, da bi Slovenija v primeru izvolitve Danila Türka pridobila ugled in povečala mednarodno veljavo. Dr. Zlatko Šabič s Fakultete za družbene vede meni, da nekdanji predsednik na področju mednarodnih organizacij spada med vrhunske kadre, da na področju mednarodne politike za zdaj v Sloveniji ni nikogar, ki bi dosegal ali presegal njegove karierne dosežke ter da je prepoznaven v tujini bolj kot marsikdo v Sloveniji, tudi njegovi najhujši kritiki. Dimitrij Rupel nasprotno meni, da je položaj generalnega sekretarja brez koristi za državo, od koder ta prihaja, lahko pa državi nakoplje sramoto – kot nekoč Avstriji Waldheim.
