Türk je v izjavi za medije ob robu prvega dne rednega letnega posveta slovenskih diplomatov v prvi vrsti izrazil zahvalo, da ga je slovenska vlada tudi uradno kandidirala za naslednika Ban Ki Moona.
Hkrati je menil, da gre za verodostojno kandidaturo. "Za mano je 30 let v ZN in za mano je republika Slovenija, ki je verodostojna država," je dejal. "Poznam zelo veliko ljudi, v vseh regijah sveta in veliko ljudi pozna mene," je še dodal.
Pojasnil je, da so signali iz mednarodnega okolja, ki jih dobiva, pozitivni. O tej zamisli smo se začeli pogovarjati pred dvema letoma in v teh dveh letih sem opravil številna posvetovanja po svetu. Pokazala so pozitiven pristop," je povedal.
Odzval se je tudi na negativne kritike glede njegove kandidature, zlasti iz opozicije. "Pozval bi naše politike, da se ne vdajajo politikantstvu, ampak da se zavedajo pomembnosti tega projekta, da se dvignejo nad svoje običajne strankarske računice in svoje običajne predsodke in da v interesu Slovenije to kandidaturo podprejo," je dejal in ponudil "pogovor z vsakim, ki bi bil pripravljen z mano o tej stvari govoriti".
Tudi Cerar je menil, "da mora Slovenija kot celota enotno podpreti" Türka kot kandidata za generalnega sekretarja ZN. To je poudaril tudi v nagovoru diplomatom. "Tu enostavno zavračam vsako politično prepiranje, metanje polen pod noge. Tu ne gre za vprašanje 'opozicija-koalicija', gre za interes države Slovenije, za to, da imamo odličnega kandidata," je dejal premier.
"Že to, da Slovenija kandidira s kredibilnim in dobrim kandidatom za to mesto, je velik uspeh in zato tudi pričakujemo od diplomacije in vseh ostalih političnih dejavnikov, da stopimo skupaj v interesu Slovenije in da ne načenjamo spet nekih, bi rekel, kar bednih političnih spopadov," je bil še oster Cerar.
Zunanji minister Erjavec je na tej točki dejal, da slovenska notranja politika ne bo imela nobenega vpliva na uspeh Türkove kandidature. "Tukaj je bistveno, kako se bodo odločil stalne članice Varnostnega sveta ZN, zlasti ZDA in Rusija," je poudaril.
Türk se je sicer zahvalil slovenskim diplomatom za dosedanjo podporo, ki je zanj, kot je dejal, zelo pomembna. "To razumem predvsem v smislu priložnosti za slovensko diplomacijo, da dela hrabro, sistematično in kvalitetno," je dejal.
Zatrdil je tudi, da ne gre za projekt, ki bi dodatno obremenjeval državni proračun. "To je projekt, ki je del redne diplomatske dejavnosti," je dejal in zatrdil, da v dveh letih, kar vodi kampanjo, "slovenska država ni prispevala nobenega dejavnega denarja". "Nič evrov in nič centov," je poudaril in izrazil prepričanje, da bo tudi v prihodnje "možno to kandidaturo voditi na način, ki države ne bo prav nič obremenjeval; gre za redni del diplomatskega dela".
To je po njegovih besedah pravzaprav običajna dolžnost diplomatov. "Kot bivši predsednik republike imam veliko mednarodnih stikov (...) In kadar se zgodi, da pridem v kraje, kjer imamo slovensko predstavništvo - kar seveda niso vsi kraji, kamor potuje - mi to omogoča servis, ki je normalen v takih primerih, ko gre za bivšega predsednika," je dejal.
"Tega sem bil deležen in za to sem hvaležen. Slovenska diplomacija dela dobro v vseh pogledih, tudi v tem," je še dodal Türk.
Delo diplomacije na tej točki je kot "velik izziv" pohvalil tudi njen šef, minister Erjavec, ki je poudaril, da tudi sam v dvostranskih stikih promovira Türkovo kandidaturo. "Praktično vsi zunanji ministri in drugi poznajo Danila Türka," je poudaril Erjavec in ocenil, "da ima dobre možnosti".
Glede govoric, da naj bi imeli pri njegovi kandidaturi probleme predvsem Američani, je Türk menil, "da so ti namigi prazni". Vse stalne članice Varnostnega sveta ZN - ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija si pridržujejo pravico do temeljitega razmisleka in nobena še ni sprejela odločitve, je poudaril.
Tudi Cerar je zatrdil, da "zaenkrat ni bilo nobenih signalov, da katerakoli od članic VS ZN, tudi ne katera od stalnih članic, ne bi podpirala kandidature" Danila Türka. Po Cerarjevih besedah je prej nasprotno, saj je Türk poznan, ki se je izkazal tako v krogih ZN kot drugod. Tudi Erjavec je dejal, da "nikjer ni doživel, da bi bili glede tega kaki dvomi".
Glede ideje, da je "čas za generalno sekretarko", je Türk dejal, da je pomembna in tudi zelo odmevna. A na koncu se bo odločali na podlagi konkretnih kandidatov, ki se jih bo primerjalo, je dejal. O "največjem tekmecu" ni želel govoriti.
Prav tako se Türk ne boji, da prihodnji generalni sekretar ZN ne bi prišel iz regionalne skupine srednje- in vzhodnoevropskih držav, tudi zdaj ob spremembi sistema izbire novega generalnega sekretarja ZN, ko se je okrepila vloga Generalne skupščine ZN. "GS ZN je precej privržena ideji regionalne rotacije, ker je to eden od tehničnih načinov, po katerem se v GS ZN vse dogaja," je menil Türk in dodal, da podrobnosti procesa vendarle še niso določene.
