Novice Svet24

Prav tako so dobili zagotovila kolegov na operativni ravni, da za vzpostavitev nadzora na italijansko-slovenski meji ni razlogov, ker nezakonitih prehodov meje ni, morda le kakšen posamezen primer, je še povedal.

Kljub temu pa bo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) prek diplomatskih kanalov od italijanskega notranjega ministrstva terjalo pojasnilo, je še povedal Šefic.

sta

Uvajanje nadzora na meji med Švedsko in Dansko ter Dansko in Nemčijo pa Šefic ocenjuje kot postopek v skladu s schengenskim zakonikom, ki ne pomeni nezakonitosti. Spomnil je, da je pred meseci tudi Slovenija uvedla nadzor na meji z Madžarsko, ko so razlogi za nadzor prenehali, pa ga je ukinila.

In ker Slovenija ne namerava dopustiti, da bi postala nekakšen žep v Evropi, že načrtujejo določene ukrepe, ki jih bodo uvedli, če bo treba. Te ukrepe bi uvedli, če bi na eni strani migracijski val bil enak kot zdaj ali še bolj intenziven, v ciljne države pa bi spuščali manj ljudi.

Ob tem je razkril, da je Slovenija na hrvaško stran v zadnjih dneh naslovila nekaj dodatnih zahtev. Med drugim zahtevajo, da Hrvati ob vsaki najavi vlakov posredujejo tudi sezname migrantov, vključno z njihovimi osebnimi podatki. Če bi se na meji pojavili vlaki z več tisoč ljudmi, podatkov pa nikjer, bo slovenska stran te vlake zavrnila, je poudaril.

Po Šefičevih besedah se je tudi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar pisno obrnila na svojega hrvaškega kolega Ranka Ostojića in mu predlagala, da se sestanejo visoki uradniki iz obeh držav in se za lažje uravnavanja migrantskega toka pogovorijo o slovenskih predlogih.

STA

Zanikal je tudi, da bi policija ob prehajanju migrantov iz Hrvaške v Slovenijo dnevno zaznavala ljudi, povezane s terorističnimi organizacijami. Je pa potrdil, da so od začetka migrantskega vala obravnavali nekaj deset ljudi, za katere so na podlagi določenih indikatorjev policisti zaznali možnost, da bi lahko bili povezani z določenimi, predvsem terorističnimi organizacijami.

Vendar na podlagi temeljitega preverjanja, podatkov iz njihovih evidenc ter evidenc Interpola in Europola in ostalih institucij prav v nobenem primeru niso dobili potrdila, da gre za sodelujoče v terorističnih skupinah in jih zato niso zadržali, je razložil. O tej temi bo v petek na nujni seji spregovorila tudi komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Šefic je sicer poudaril, da je v tako veliki masi, ki je v zadnjih mesecih prečkala Slovenijo, možno koga spregledati, saj da noben organ ne more zagotoviti 100-odstotne vodotesnosti. To bi bilo po njegovem mnenju iluzorno, kot je dejal, bi lahko kdo tudi na zaprti ali nadzorovani meji to prešel.

A ta možnost je ob vseh aktivnostih, ki jih izvajajo, izjemno majhna. Po Šefičevih besedah vse individualno obravnavajo in se z njimi pogovorijo, tudi o njihovih morebitnih vlogah na vojnem območju. Med migranti so namreč tudi taki, ki so delovali kot humanitarci ali pa v organizacijah, ki niso izvajale zločinov, kaznivih dejanj in niso ubijale.

Poudaril je, da je pri preverjanju migrantov in pa tudi posredovanju informaciji, slovenska policija izjemno aktivna. Uvršča se med deseterico članic Europola, ki prispevajo največ informacij s tega področja v skupno bazo podatkov.

Šefic je danes omenil tudi migrante, ki so jih avstrijski organi vrnili slovenskim zaradi laganja o državi izvora. Od 26. decembra je bilo takih primerov 956, je povedal Šefic in dodal, da so jih večino že predali Avstriji. Ponovno so namreč opravili registracijo in jih preverili. V te aktivnosti so vključili tudi predstavnike centra za tujce, specializirane za zaznavanje državljanstev.

sta