Božič je eden izmed največjih krščanskih praznikov. Kristjani verjamejo, da se je z Jezusovim rojstvom božji sin učlovečil in se dokončno zavzel za svet in človeka. Na božič se pripravljajo v tihem pričakovanju z molitvijo in v krogu družine. Mnogi so na predvečer praznika postavili jaslice in božično drevesce.
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v pridigi, ki jo je imel v ljubljanski stolnici, dejal, da z božičem na svet prihaja usmiljenje, ki se v božičnem času razodeva na poseben način. To usmiljenje kaže, da se Bog kljub temu, da človek postaja vse bolj samozadosten, ni obrnil od njega, je dejal.
Vprašal se je, ali je "v nas dovolj usmiljenja, da bo mogel Bog živeti v nas in nam podariti svoje usmiljenje". Kajti, "če smo pripravljeni sprejeti nemočnega Boga, potem bomo sposobni začeti sprejemati tudi nemočne, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju", je dejal. Pozval je tudi k temu, da verniki izkažejo hvaležnost: "To bomo izkazali s tem, da se bomo odpovedali brezbožnosti ter posvetnemu poželenju in bomo razumno, pravično in res pobožno živeli."
"Kajti bog je ljubezen"
Papež Frančišek je med mašo polnočnico v baziliki svetega Petra opozoril na preprosto rojstvo božjega sina v jaslicah Betlehema in zavrnil opitost sodobnih družb s potrošništvom, užitkom, obiljem in bogastvom.
Po besedah mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla božič prinaša sporočilo, ki je, da je Bog poslal sina, da bi nas osvobodil vsake ujetosti v ta svet in v zgolj človeško logiko. "Ljudje se navadno in večkrat dokazujemo z močjo, z raketami in bombami, z denarjem in imetjem. Novorojeni odrešenik pa se razodeva po tem, kar je: po ljubezni in miru, kajti Bog je ljubezen," je dejal.
Rojstvo Jezusa po besedah Cvikla tudi zato "zbuja v nas upanje v nov, drugačen svet". "Svet, v katerem so vrednote: mir, pravičnost, resnica, ljubezen... To je darilo božičnega praznika," je dejal.
Predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Andrej Glavan je polnočnico vodil v novomeški stolnici. V pridigi se je naslonil na zgodbo o Jožefu in Mariji. Tako ko sta onadva pred več kot 2000 leti trkala na vrata ljudi, da bi prenočila, a sta na koncu morala prespati v hlevu, danes po besedah Glavana na naša vrata trkajo prezrti, osamljeni, bolni in lačni. A ne samo oni. "V zadnjih mesecih je na naša srca trkala tudi družina, ki jo mnogi preganjajo in so jo hoteli uničiti, oziroma preimenovati in ponižati, a smo hvala Bogu ta poizkus zavrnili," je dejal in pozval k odprtosti za otroke, še posebej v letu usmiljenja, ki poteka v Katoliški cerkvi, ter k odprtosti za Boga.
V Evangeličanski cerkvi ne poznajo maš, imajo pa bogoslužje. Tega je v četrtek popoldne v cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani vodil evangeličanski škof Geza Filo. V svoji pridigi je izpostavil moč Jezusovega rojstva. "Za tistega, ki sprevidi v božičnem sporočilu rešitev, se življenje spremeni in dobi novo vsebino. Vse je novo, vse pridobi smisel, vsaka bolečina je napolnjena z upanjem," je dejal.
Spomnil je, da ljudje pogosto tožijo nad tem, v kakšnih časih živijo. "Bog ni poslal svojega sina v idealen svet, ampak v svet greha, obupa in praznine. Človek sicer lahko uredi svet tudi brez Boga, ampak tak svet je prazen, je vedno tudi proti človeku," je opozoril, vse pa pozval, naj se v božični noči obrnejo drug k drugemu.
