Iz izjav vseh treh stanovskih organizacij (zbornica, sindikat in zdravniško društvo) sicer ni jasno razvidno, da bi zahtevali ministričin odstop, gre pa za javno nezaupnico, kar je navsezadnje precej podobno. Ministrica naj bi v javnosti v svojih izjavah ves čas trdila, kako dober sistem imamo, hkrati pa nam dobesedno razpada pred očmi, so prepričani zdravniki. Razburjeni so tudi zato, ker predlagane spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti predvidevajo ukinitev koncesij, kakor si te spremembe razlagajo sami. Narobe pa ministrica trdi, da novi zakon koncesij nikakor ne ukinja, ampak želi poskrbeti za večjo preglednost. Po vseh argumentacijah ene in druge strani je jasno, da je jabolko spora predvsem koalicijska pogodba, ki se zavzema za javno zdravstvo. Zdravniki pa bi očitno radi imeli nekaj drugega.
SLOVITO JAVNO ZDRAVSTVO
Za zdaj namreč javno zdravstvo, ki vključuje tudi koncesionarje, še imamo. To je tisto slovito javno zdravstvo, ki so ga tujci, predvsem Švedi in tudi Američani, tako občudovali. Naš model zdravstvenih domov so denimo poskušali prenesti na svojo tla, a ker je to močno povezano s sistemom samim, je bil najbrž za tujce (pre)trd oreh. Javno zdravstvo, ki nam s plačevanjem prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja osnovne pravice do zdravljenja, si nekateri želijo razdrobiti med posamezne komercialne zavarovalnice, pri katerih naj bi se ljudje zavarovali ali pa tudi ne. Marsikomu je ta model privlačen, češ da boš dobil, kar boš plačal. Vendar ni čisto tako. Dokler imamo v državi več kot tristo tisoč ljudi, ki živijo na robu revščine, si tega ne moremo privoščiti, kajti ti si zdravstva ne bodo mogli plačati. Ko bodo tako bolni, da jih bo država morala zdraviti, pa bo to zdravljenje vsaj desetkrat dražje. Prizadevanja ministrice, da bi javno zdravstvo obdržali, so torej za narod koristna.
Milojka Kolar Celarc na včerajšnji novinarski konferenci: »Problem je osnovno nerazumevanje zdravniških organizacij, da je zdravstvena storitev podvržena pravilom tržnega delovanja.«
STORJENEGA JE BILO PREMALO
Zdravstvo je očitno zelo vroč ministrski stol. V devetih letih se je na njem zamenjalo devet ljudi, več kot v vseh drugih resorjih, ki se jim vlade mnogo bolj intenzivno posvečajo. Obenem pa je zdravniški lobi izredno močan, kar posredno sicer, a vendar, dokazujejo tudi tegobe v UKC Ljubljana, ki se nizajo druga za drugo. Ministrica, roko na srce, na tem področju ni kaj dosti naredila. Da je uvedla izredni upravni nadzor, ki je dal podrobno poročilo o mnogih napakah v UKC Ljubljana, ni dovolj. Posledic, ki bi zadevale odgovorne v UKC Ljubljana, nismo videli. Vsi tisti, ki so po tem nadzoru delali napake (na primer tudi neracionalno ravnali z denarjem davkoplačevalcev), pa še vedno sedijo na istih položajih. Ministrica sicer nima neposrednih pristojnosti, da bi ljudi tam odstavljala, ima pa zato posredne, prek zdravstvenega sveta. A tudi tam se ni nič zgodilo, če izvzamemo zamenjavo strokovnega direktorja in nov razpis za vršilca dolžnosti direktorja.
KDO JE MOČNEJŠI
Kaj se torej piše ministrici Milojki Kolar Celarc? So zdravniške organizacije dovolj močne, da bi jo lahko odnesle? Če niso, se ji lahko zgodi, da jo bo odnesla preiskava na ministrstvu. Izvedeli smo namreč, da so na Policijski upravi Ljubljana začeli preiskavo zaradi suma goljufije pri nabavi opreme, kar so nam tudi uradno potrdili. V to naj bi bila vmešana prav ministrica, vendar na PU Ljubljana tega zaradi »varovanja podatkov« niso potrdili. Vsekakor postaja ministričin stolček še bolj vroč, kot je do nedavnega bil ...