EU se je k oživitvi zastalih pogajanj, ki napredujejo le po polžje, zavezala v okviru skupnega načrta za obvladovanje najhujše begunske krize v Evropi po drugi svetovni vojni. V EU naj bi letos vstopilo okoli milijon prebežnikov.
Od Turčije v zameno za tri milijarde evrov pomoči, oživitev pristopnih pogajanj in pospešitev procesa vizumske liberalizacije pričakuje pomoč pri zajezitvi migracijskega toka v Evropo.
EU potrebuje strateškega partnerja, kot je Turčija, za sodelovanje na področju migracij, boja proti terorizmu, energije, je poudaril Asselborn, a obenem EU izpostavlja problematična področja, na katerih pričakuje napredek Turčije.
Evropska komisija je že v letnem poročilu o Turčiji izpostavila pomen spoštovanja svobode izražanja in zbiranja, svobode medijev in ustrezno delovanje pravosodja, kar je danes ponovil komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn.
Komisar Hahn je sicer v odzivu na pomisleke glede pragmatične evropske politike do države pod vodstvom avtoritarnega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana danes menil, da s pragmatizmom ni nič narobe.
Turčija je za status kandidatke za članstvo v uniji zaprosila leta 1987, dobila pa ga je leta 1999. Pristopna pogajanja je začela oktobra 2005 skupaj s Hrvaško, ki je od julija 2013 že članica unije.
Turčija pa je doslej zaradi nerešenega ciprskega vprašanja ter nasprotovanja njenemu polnopravnemu članstvu v Nemčiji in Franciji odprla le 15 in začasno zaprla eno poglavje od 35. Nazadnje je novo poglavje odprla novembra 2013, in to po več kot treh letih zastoja.
Današnje odprtje novega poglavja je prvo konkretno znamenje oživitve odnosa med EU in Turčijo, ki odpira novo fazo v pogajanjih, a za pravo dinamiko je treba čim prej odpreti še pet poglavij, je poudaril turški minister za zadeve EU Volkan Bozkir.
Turčija po njegovih besedah želi čimprejšnje odprtje poglavij o energiji, pravosodju, notranjih zadevah, izobraževanju in kulturi ter zunanji, varnostni in obrambni politiki.
Turčijo je danes v Bruslju zastopala močna delegacija - poleg ministra za evropske zadeve sta bila na novinarski konferenci prisotna tudi zunanji minister Mevlut Cavusoglu in podpredsednik vlade Mehmet Simsek.
Vsi trije so zatrdili, da turška vlada že ukrepa za izvedbo svojega dela načrta za obvladovanje begunske krize, na primer da pripravljajo zakon o delovnih dovoljenjih za Sirce, ki živijo v Turčiji.
Zunanji minister Cavusoglu je ob tem okrcal unijo, češ naj ne bo izbirčna pri sprejemanju beguncev ter naj ne sprejema le najbolj izobraženih in krščanske veroizpovedi.
Evropska komisija bo predvidoma v torek predlagala prostovoljno shemo preselitve sirskih beguncev iz Turčije v unijo. Številke uradno ni potrdil še nihče, neuradno pa se omenja, da naj bi šlo za 400.000 beguncev.
