Postavitev žične ograje na obmejnih območjih, ki se sicer niso soočala z množičnim pretokom migrantov, je v preteklih dneh naletela na precejšen odpor, proti postavitvi žične ograje ob Kolpi je nastala tudi civilna pobuda. Prve kilometre iz žice z rezili je konec minulega tedna dobila tudi Primorska. Dober kilometer in pol so jo postavili pri ilirskobistriških mejnih prehodih Starod in Jelšane ter v okolici mejnega prehoda Dragonja.
Po poročanju hrvaških spletnih medijev naj bi domačini na območju Rupe in okolice oz. na hrvaški strani mejnega prehoda Jelšane minuli konec tedna celo odstranili del ograje. Na Generalni policijski upravi so pojasnili, da so s to informacijo seznanjeni in jo še preverjajo, vendar pri pregledu postavljenih tehničnih ovir niso opazili poškodb oz. manjkajočih delov.
Stališča županov so sicer deljena. Kot je danes pojasnil bistriški župan Emil Rojc, so ga pred postavitvijo o svojih namerah obvestili iz ministrstva za notranje zadeve. Pri sami postavitvi ograje so svojo pomoč nudili gasilci, so pa na občini v prihodnje pripravljeni pomagati, če bo to potrebno.
Sicer pa je Rojc mnenja, da je žičnata ograja potrebna. "Prepričan sem, da v kolikor bi se ta begunski val okrepil, kar se verjetno bo, bodo takrat tudi občani videli, da je to potrebno," je dodal.
Povsem nasprotno je stališče piranskega župana Petra Bossmana glede postavitve žične ograje ob Dragonji. Kot je že v petek zapisal, je žičnata ograja v Istri nezaželena in bo povzročila veliko nevšečnosti ljudem, ki ob meji živijo skupaj.
"Občini Piran bo povzročila tudi gospodarsko škodo, saj živimo predvsem od gostoljubja, dostopnosti in privlačnosti destinacije," je izpostavil in dodal, da Istra slovi po svoji povezanosti, odprtosti in strpnosti. Prepričan je tudi, da bodeča žica ne bo varovala in ne bo preprečevala sanj o boljšem in varnejšem življenju, ki jih sanjajo migranti, zato upa, da bo čim prej odstranjena.
Tudi koprski župan Boris Popovič je danes poudaril, da v mestni občini nad žico ne morejo biti navdušeni, obenem pa je izpostavil drug vidik omenjene problematike, in sicer pomanjkanje verodostojnih informacij. Kot je namreč zapisal, "da bi si lahko ustvarili pravo mnenje o nujnem varnostnem vidiku, s strani države, njenih varnostnih organov oziroma služb, ki se s to problematiko ukvarjajo, nimamo pravih in verodostojnih informacij o resničnih tveganjih, saj dostopa do dokumentacije z oznako 'zaupno', kaj šele 'strogo zaupno', župani v Sloveniji sploh nimamo".
"Prepričan sem, da v tujini, pri tem mislim na zahodno demokracijo oziroma na Evropo, jemljejo župane neprimerno bolj resno, se z njimi pogovarjajo in dogovarjajo ter z lokalnimi skupnostmi, vsaj kar se tiče varnosti, gospodarstva, zdravstva, pa še česa, delajo z roko v roki. V Sloveniji pač temu ni tako, kar se pozna na vseh področjih," je kritičen župan.
Danes so se v zvezi z žičnato ograjo v Istri oglasili tudi v stranki Oljka ter v Združenju protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper. V Oljki so postavljanje bodeče žice označili za nesprejemljivo dejanje slovenske vlade. Kot so zapisali, lahko razumejo, da smo dobili navodila EU o potrebi po zavarovanju meje, "a vendarle moramo uporabiti zdrav razum in razmisliti o posledicah, še preden sprejmemo odločitev o tako drastičnem koraku, kot je postavitev bodeče žice".
Kot opozarjajo, je Istra še posebej občutljivo območje, ki se je stoletja "kot teritorij držala skupaj". Zato so pozvali vlado, "naj takoj umakne to sramoto in naj schengensko mejo zaščiti na civiliziran in kulturen način, kot so to na primer storile nekatere druge evropske države".
V koprskem združenju protifašistov pa so spomnili, je Slovenska Istra s svojo odprtostjo ustvarila dobre medsosedske odnose ter se uveljavila kot turistična in gospodarska destinacija. Ob tem pa se sprašujejo, "kje so naše vrednote, strpnost, toleranca, sočutje do ljudi, ki trpijo in iščejo boljše življenje". Vlado ob tem pozivajo, naj meje zavaruje, "kot se spodobi za sodobno in napredno evropsko državo ter uredi vse potrebno za tiste, ki jo varujejo".
