Kot so sporočili z notranjega ministrstva, se bodo sestanka v Črnomlju udeležili tudi predstavniki Regionalnega razvojnega centra Bela Krajina in predstavniki območnih ribiških družin.
V civilni pobudi menijo, da ograjevanje države pomeni omejevanje pravice do svobode gibanja in lastninske pravice ter odvzem pravice do uživanja vodnega javnega dobrega, kar pomeni tudi kršitev ustave in zakona o vodah.
Postavitev žičnate ograje na območju Metlike in Črnomlja je sicer med tamkajšnji krajani sprožila veliko nezadovoljstva. V petek so člani civilne pobude predstavili zahtevo za presojo ustavnosti oz. zakonitosti dela zakona o nadzoru državne meje. S predlogom, da jo vloži na ustavno sodišče, so jo naslovili tudi na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.
V civilni pobudi menijo, da ograjevanje države pomeni omejevanje pravice do svobode gibanja in lastninske pravice ter odvzem pravice do uživanja vodnega javnega dobrega, kar pomeni tudi kršitev ustave in zakona o vodah.
Prve kilometre ograje so postavili tudi na Primorskem. V petek so z njenim postavljanjem začeli pri mejnih prehodih Starod in Jelšane, danes pa naj bi jo postavili še v okolici mejnega prehoda Dragonja. Ograji sicer po poročanju medijev poleg krajanov ostro nasprotujejo tudi turistični delavci, saj se bojijo, da bo Slovenija v očeh turistov prepoznana kot nevarna dežela.
