Člani civilne pobude, ki nasprotujejo postavitvi žične ograje z rezili na obmejnem območju Pokolpja, so na metliškem kopališču predstavili zahtevo za presojo ustavnosti oziroma zakonitosti dela zakona o nadzoru državne meje. Poslanka Združene levice Violeta Tomič pravi, da se bo udeležila pohoda ob žici 20. decembra, ne izključuje niti možnosti, da bo tudi sama rezala žico.
Predstavnik pobudnikov in direktor črnomaljskega razvojno-izobraževalnega centra Peter Črnič je v sporočilu za javnost zapisal, da so se Stanko Štrajn, Violeta Tomič, Matjaž Hanžek, Dušan Plut, Božidar Flajšman in on odločili vložiti pobudo za ustavno presojo zakona o nadzoru državne meje, ki vladi omogoča postavitev žične ograje ob Kolpi.
Menijo namreč, da ograjevanje države pomeni omejevanje pravice do svobode gibanja in lastninske pravice ter odvzem pravice do uživanja vodnega javnega dobrega, kar pomeni tudi kršitev ustave in zakona o vodah.
Namesto cestne povezave – žica
Ožičenje Kolpe bo po njihovem mnenju v Beli krajini, ki je eno najmanj razvitih slovenskih območij s približno 20-odstotno brezposelnostjo, hkrati pa jo tare slaba prometna povezanost z drugimi deli države, pustilo ekološke, gospodarske in socialne posledice.
»Leta 1578 smo imeli zanimivo situacijo. Turki so prihajali z juga, zato se je v deželni svet takrat vložilo vprašanje glede slabe cestne povezave, saj vojska ni mogla dovolj hitro priti iz Ljubljane, da bi deželo branila pred Turki. Od takrat, torej že približno 500 let, Belokranjci pozivamo za boljšo cestno povezavo. Zanimivo, po tem času nismo dobili ceste, ampak žičnato ograjo,« je na zgodovino svoje dežele spomnil direktor Razvojno-informacijskega centra Bela krajina, Peter Črnič. »V vmesnem času smo se šli turizem, tale žica pa nam je zaprla glavni vir dohodkov ob Kolpi.«
Nesposobnosti EU za celostno, humano reševanje begunske krize pa se je ob kršenju ustave ter na račun lokalnega prebivalstva in okolja pridružila še slovenska vlada, je opozoril Plut.
