Na ministrstvu za infrastrukturo so po Gašperšičevih besedah sami zagnali dejavnosti iskanja podpore pri ministrih za promet sosednjih oziroma zalednih držav - Madžarske, Slovaške, Češke, Avstrije, južne Nemčije in južne Poljske.
V prvi fazi želijo pridobiti predvsem pisma, izjave o pomembnosti tega projekta in njihovi načelni podpori temu projektu, kar je zelo pomembno za uspešnejše črpanje evropskih sredstev, je pojasnil minister po zasedanju prometnih ministrov EU v Bruslju.
Najdlje so v pogovorih z Madžarsko, ki je tudi najbolj konkretno izražala željo po finančnem sodelovanju pri uresničitvi tega projekta, zato so na obeh straneh imenovali člane medvladne delovne skupine, ki se bo v naslednjem tednu sestala v Ljubljani.
Ob tej priložnosti si bodo po Gašperšičevih besedah ogledali obstoječo železniško povezavo med Divačo in Koprom ter Luko Koper. V okviru delovne skupine si bodo izmenjali vse relevantne podatke in informacije o projektu drugega tira.
Nato bo madžarska stran pripravila konkretnejše predloge možnega sodelovanja. Doslej so omenjali možnost kreditnega sodelovanja preko njihove uvozno-izvozne banke Exim ter za koncesijo pri določenem delu pomola ali bodočem tretjem pomolu Luke Koper, je povzel minister.
Navedbe, da naj bi Madžari prispevali 100 milijonov evrov, je minister komentiral z besedami, da so vse številke, ki krožijo v javnosti, zgolj ugibanja in nepreverjene ocene. Namen delovne skupine je izmenjava informacij, na podlagi katerih bodo predlagali konkretnejše predloge.
Predvideno je, da se bodo ugotovitve delovne skupine predstavile na srečanju obeh vlad, načrtovanem 22. januarja v Sloveniji.
Minister tako ni želel govoriti niti o krovni ciljni številki v sklopu sodelovanja z zalednimi državami. "Zelo nehvaležno je govoriti o obsegu tega denarja," je dejal.
Najprej je treba po njegovih besedah vse napore usmeriti v to, da bodo zagotovili čim več evropskih nepovratnih sredstev.
Sicer pa je veliko odvisno od tega, ali bodo vložki v obliki posojil, pri čemer se zadolževanje ne sme šteti v dolg države, ali bodo to nepovratni, kapitalski vložki, pri čemer pa je treba vedeti, da vsakdo v zameno za finančni vložek nekaj pričakuje, je še pojasnil Gašperšič.
Madžarsko torej zanima pridobitev koncesije v Luki Koper, druge države pa imajo po njegovih besedah načelni interes, da se zagotovi boljša povezava in da se omogoči nadaljnja rast pretovora iz Luke Koper, za katero ocenjujejo, da ima velik potencial in je zelo pomembno vstopno okno za oskrbo njihovih trgov.
Nadaljnja rast je odvisna od uspešnega razvoja v Luki Koper, je pri tem poudaril minister in znova opozoril pred lokalnimi spori. Obžaloval je sklepi mestne občine Koper, ki predvidenim investicijam za zdaj nasprotuje in svojo podporo pogojuje z ureditvijo vprašanje glede razdelitve koncesnine z novo nastalo občino Ankaran.
"Upam, da bodo tudi ta vprašanja čim prej rešena, ter da ne bo več neželenih blokad in napačnih signalov glede bodočega razvoja Luke Koper," je sklenil minister.
