Žejnova imata sicer štiri otroke, poleg dvojčkov Urške in Tadeja, ki imata hudo obliko cerebralne paralize in slepoto, še zdravi deklici, ki obiskujeta osnovno šolo. V Podkraju nad Vipavsko dolino imajo hišico, ki pa žal ni prilagojena potrebam, ki jih ima družina zaradi dveh otrok s hudimi boleznimi.
Nekako se prebijamo iz dneva v dan. Upamo na dvigalo.
Zbolel je tudi oče
Skromno povedo, da bi jim veliko pomenilo, če bi imeli dvigalo, saj morata zdaj Mirjam in Branko, slednji je nedolgo nazaj zbolel na srcu in zaradi tega ne zmore večjih obremenitev, oba otroka, težka okoli 70 kilogramov, na rokah prenašati v višje nadstropje, kjer imajo spalnico in kopalnico.
Starša povesta, da je Urško bolezen bolj prizadela kot brata, vendar v nasprotju z njim govori. Čez teden Urška ostaja v zavodu za invalidno mladino v Vipavi, domov prihaja konec tedna, Tadej pa v zavodu biva čez dan, zvečer pa pride domov.
Čustveno in skromno
»Diagnoza dvojčkov je bila hud udarec,« mama Mirjam iskreno pove, kako težko je bilo, ko so se ob rojstvu morali soočiti s hudo preizkušnjo – dejstvom, ki sta ga z možem morala sprejeti. »Nekako se prebijamo iz dneva v dan,« čustveno strne svoje občutke. Z orošenimi očmi preda samo eno njihovo željo – željo po dvigalu.
35 tisoč evrov je vsota, ki bi družini zagotovila dvigalo in ji zelo olajšala življenje.
»Ker sta dvojčka že kar težka, ju zelo težko nosimo v prvo nadstropje. Svojo težavo bi lahko rešili, če bi imeli dvigalo. Preureditev hiše, da bi v njej lahko montirali dvigalo in opravili vsa druga dela v povezavi s to pridobitvijo, bi nas stala okoli 35 tisoč evrov,« pojasni Mirjam Žejn.
Upanje za dvigalo ostaja
Za zdaj, da v takih razmerah lažje shajajo, so Tadeju, ki prihaja domov vsak večer, uredili spalnico v pritlični dnevni sobi, Urško pa morajo ob koncih tedna še vedno nositi v nadstropje. Druge rešitve ni. In čeprav se tudi ta zdi oddaljena, saj je znesek, s katerim bi dvigalo lahko pridobili, visok, imajo upanje.
Kot pove Jožica Ličen, namestnica ravnatelja in voditeljica odbora za materialno pomoč Škofijske karitas Koper, se starši trudijo po svojih močeh, veliko pa lahko pomagamo tudi mi. »Mama Mirjam je najprej oklevala, nato pa s solzami v očeh dovolila, da objavimo njihovo zgodbo in tako nagovorimo ljudi, ki bi nam pomagali zbrati denar za družino iz Podkraja,« ganljiv odziv na ponujeno roko opiše Ličnova.
Urška in Tadej z družino potrebujeta našo pomoč. Dvigalo jima lahko pomagamo kupiti z donacijo v poljubni višini; vsak evro šteje. Svoje prispevke lahko posredujete na Karitas vipavske dekanije; TRR SI56 0475 1000 0867 279, sklic SI00 1997, namen: dvigalo za Urško in Tadeja.
