»Že odkar pomnim, sem zaznavala vonjave, ki ji drugi ljudje niso,« je povedala Joy Milne. A preteklo je kar nekaj vode, preden je petinšestdesetletnica iz Pertha na Škotskem začela sladkast vonj, ki spominja na vonj po znoju, povezovati s Parkinsonovo boleznijo.
Ta specifični vonj je prvič zaznala pri možu Lesu, anesteziologu. Nekega dne, se spominja, je preprosto začel oddajati drugačen vonj. Njej pa sprememba ni ušla. »Njegov vonj se je spremenil, spremembo pa je bilo težko opisati,« se spominja Joy. »Vendar pa sprememba ni bila nenadna, temveč skoraj neopazna. Le vsake toliko sem zaznala ta vonj.«
Joy seveda ni vedela, kaj voha. Odgovor je dobila, ko se je v udeležila srečanja britanske dobrodelne organizacije, ki skrbi za bolnike s Parkinsonovo boleznijo, pri katerih je zaznala specifični vonj. Takrat je prvič naredila povezavo. Ko je svojo ugotovitev omenila prisotnemu strokovnemu osebju, so se ti odločili zadevo podrobneje raziskati. Njen mož je imel petinštirideset let, ko so mu diagnosticirali Parkinsonovo. Joy je vonj zaznala šest let prej. Umrl je junija letos, star je bil petinšestdeset let.
Bili so osupli
Zanimivosti
Prihodnost farmacevtske embalaže: Inovativni pristopi DS Smith Slovenija na sejmu Pharmapack 2025
Eksperiment so izvedli na Univerzi v Edinburgu. Škotski raziskovalci so razdelili majice med šest za Parkinsonovo obolelih in šest zdravih testnih osebkov. Majice so nosili en dan, nato pa jih predali Joy. Ta je morala zgolj z vonjanjem majic določiti, kateri od udeležencev je imel Parkinsonovo bolezen. Njen nos se je izkazal za skoraj nezmotljivega, saj je pravilno prepoznala enajst od dvanajstih majic. Za osebo, glede katere naj bi se zmotila, češ da je bolna, je trdila, da zaznava nastop bolezni. Osem mesecev pozneje so tej osebi diagnosticirali Parkinsonovo.
»Njegov vonj se je spremenil, spremembo pa je bilo težko opisati. Vendar pa sprememba ni bila nenadna, temveč skoraj neopazna. Le vsake toliko sem zaznala ta vonj.« - Joy Milne
»Bili smo osupli,« je dejal dr. Tilo Kunath, eden od sodelujočih pri raziskavi.« Raziskovalci so se namreč zavedali potenciala tovrstnega zaznavanja bolezni, ki jo je sicer izredno težko diagnosticirati. Znanstveniki z vrste britanskih in škotskih univerz zato sodelujejo, da bi našli načine, kako prepoznati specifične vonjave, ki jih oddajajo oboleli.
Revolucionarna metoda
Zdravniki Parkinsonov še vedno diagnosticirajo na način, kot je to leta 1817 prvič storil dr. James Parkinson, torej z opazovanjem ljudi in njihovih simptomov. Metoda Škotinje, kakor nenavadna se morda že zdi, bi tako lahko pomenila hitrejše s tem tudi učinkovitejše prepoznavanje bolezenskih znakov.
