Ministrstvo za okolje je v javno razpravo poslalo paket sprememb okoljske in gradbene zakonodaje. Glavna sprememba, ki bo gotovo naletela na ogorčenje širše javnosti, je vnovičn poskus ukinitve gradnje v lastni režiji.
Trenutno veljavna zakonodaja posameznikom dovoljuje, da za lastne potrebe zgradijo do 250 kvadratnih metrov veliko enostanovanjsko hišo. Svoje prostore, velikosti do 350 kvadratnih metrov, si lahko zgradijo tudi različna društva, dovoljena je tudi gradnja kmetijskih objektov.
Trenutno veljavni zakon tudi opredeljuje, da mora tako gradnjo nadzorovati izkušen zidar s posebnim strokovnim izpitom in vsaj desetletnimi izkušnjami. Če ima nadzornik primerno višjo izobrazbo, ima lahko izkušenj tudi manj.
Kakšne so spremembe?
A vsega tega v novi zakonodaji ni več. Predlog novega gradbenega zakona samograditeljstva izrecno ne omenja več. Na ministrstvu za okolje pojasnjujejo, da bo gradnja v lastni režiji še vedno mogoča, a pod »malce« drugačnimi pogoji. Vsak, ki si bo svoj dom želel zgraditi z lastnimi rokami, bo za nadzor moral najeti vodjo gradnje, ki ga bo lahko izbral le med pooblaščenimi arhitekti in gradbenimi inženirji. Vodja gradnje bo nadziral, vodil in usmerjal gradnjo, od začetka do konca.
Glede tega, kdo bo lahko opravljal gradbena dela, pa se pojavlja več razlag. Medtem ko časnik Dnevnik piše, da gradbenih del ne bo smel več opravljati kdorkoli, ampak le še strokovno usposobljene osebe, na ministrstvu za okolje določila novega predloga zakona vidijo drugače. »Pri gradnji (v lastni režiji ali z registriranim izvajalcem) ni predvideno obvezno sodelovanje usposobljenega posameznika, vodja del pa se zahteva samo pri zahtevnih posegih v prostor,« pojasnjujejo. S tem naj bi bila zagotovljena kakovostna izvedba del. Ob tem dodajajo še, da je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano.
Kje je pravi razlog?
Poskusu ukinitve samograditeljstva smo bili priča že leta 2011, ko je na predlog Obrtno-podjetniške zbornice vlada Boruta Pahorja v parlament poslala predlog, po katerem bi si Slovenci lahko sami gradili le še objekte do površine 30 kvadratnih metrov.
Predlog je v parlamentu pod pritiskom javnosti neslavno propadel. Takrat je bilo jasno, da je razlog obilica sive ekonomije, ki se pojavlja ob samogradnji in nelojalna konkurenca, zaradi katere trpi posel profesionalnih gradbincev. Ob krizi je namreč gradbeni sektor utrpel največ škode in na pogorišču nekoč najbolj cvetoče panoge se je začel neusmiljen boj. Argument, da naj bi samogradnja spodbujala slabo in nevarno gradnjo, bo slovenska javnost zagotovo težko pogoltnila, saj boste težko našli Slovenca, k ne bi vedel in verjel, da ko delaš zase, narediš najboljše.
Težave za Cerarja
Miro Cerar zaradi zadnjih potez vlade in nespretnega upravljanja begunske krize močno izgublja priljubljenost. Z ukinitvijo samograditeljstva, ki ga Slovenci skorajda štejemo v svojo kulturno dediščino, bi tvegal še nadaljnje slabšanje svoje javne podobe. A možnosti za popravek zakona ima še dovolj, in ne bi škodovalo, če bi prisluhnil pripombam javnosti, ki jih bo ministrstvo za okolje zbiralo do 20. januarja.
