Najtežje je oprostiti sebi, je tako zelo lepo odgovoril na naše vprašanje, česa ne bi mogel odpustiti drugemu, Blaž Švab, ki navdušuje tako na TVS kot v skupini Modrijani. Glede na kar malo filozofsko obarvane odgovore tokrat res lahko rečemo, da je pravi modrijan.
Žiga Culiberg
Katera je vaša najljubša pravljica?
Kot otrok sem menda želel vsak večer slišati Rdečo kapico. Starša sta bila že sita vsakodnevnega ponavljanja iste pravljice, zato sta si kdaj zraven še kaj izmislila, kar mi menda ni bilo všeč. Rdečo kapico sem znal na pamet. Ljuba mi je zgodba o Bratih Levjesrčnih od Astrid Lindgren, bral sem jo v srednji šoli, ko sem hodil na srednjo vzgojiteljsko šolo.
Ste kdaj doživeli kakšen nenavaden dogodek? Najbrž vsi doživljamo, kakšno moč imajo naše misli. Pogosto srečam človeka, na katerega sem malo prej mislil. Včasih na nekaj pomislim in potem se zgodi telefonski klic s prav tako zgodbo. Mislim, da si moramo priznati, da ljudje in naše misli zmorejo mnogo več, kot si predstavljamo.
Žiga Culiberg
Katere lastnosti vas pri ljudeh najbolj motijo? Ne maram, če kdo nima poguma priznati lastnih napak, jih prikriva, in posledično laže. Ne maram laži. Rad imam iskrenost, tudi za vsako ceno.
Koliko najboljših prijateljev imate in ali je kateri izmed njih znana osebnost? Imam tri res dobre prijateljice, prijatelje. Pogovarjamo in družimo se lahko ure in ure. Ta prijateljstva so preživela že marsikaj, zato so prava prijateljstva. Prijateljstva trajajo več kot deset let in imajo neko vrednost. Prijatelji so tudi ljudje, ki delajo na podobnih področjih kot jaz, v glasbi, medijih.
Se radi šalite? Zelo rad. Modrijane skupaj držita glasba in humor. Radi smo skupaj. Večino časa se smejimo drug drugemu. Tudi pri šalah smo neprizanesljivi. So prav tako dobro terapevtsko sredstvo. Marsikaj pri sebi in med sabo rešimo na tak način. In ne pozabimo, da je humor zdravilo za tragiko, kjer nobeno drugo zdravilo ne pomaga; mislim, da je to rekel Frankl.
Imate radi rože? Zelo rad, vendar jih v stanovanju nimam. Niti ene same. Tu in tam kako svežo, če jo dobim kot darilo. Starši, stari starši občudujejo rože. Veliko dela imajo z njimi doma.
Bi kaj spremenili v svojem življenju? Tu pa tam bi ustavil čas. Tu pa tam bi malo več užival in manj delal. Vendar sem zelo zadovoljen z vsem, kar delam in doživljam. Moja filozofija je predvsem sprejemanje. Sprejemanje ljudi, dogodkov, ker tako mora biti, ker se tako mora zgoditi.
Kaj znate najbolje skuhati? Kavo menda res odlično skuham. In potem čisto nič drugega. Ne znam kuhati. Me je kar malo sram, saj je moja mami vrhunska kuharica. Tudi poklicno.
Koliko časa porabite zjutraj pred ogledalom? Rad spim in po navadi vstanem tik pred zdajci. Kar pomeni, da gre zjutraj vse zelo hitro. Če imam res malo več časa, si skuham kavo, v kopalnici sem dolgo pod vročo prho, preostale stvari pa gredo zelo hitro. Pogosto grem z mokrimi lasmi iz stanovanja.
Kakšne vrline najbolj cenite pri sočloveku? Iskrenost do sebe in drugih. Posledično pristnost. Človečnost. Opazim, kake odnose ima človek do drugih ljudi, do narave. Res mi je pomembno, kakšne odnose ima človek z drugimi ljudmi, tako res veliko pove o sebi.
Žiga Culiberg
Kako prenašate slabe strani slave? A so slabe strani slave v Sloveniji? Menim, da je to le samovšečna fraza, ki dejansko v Sloveniji zares ne živi. Slava v New Yorku ali Berlinu je nekaj povsem drugega kot v Sloveniji. Pri nas je to nekaj prijetnega. Ljudje so večinoma zelo prijazni. Radi pozdravijo, kako rečejo, podelijo s tabo tudi veliko koristnih nasvetov, so zelo iskreni. Jaz slabih strani priljubljenosti ne doživljam, prav tako ne Modrijani.
Ste bili že kdaj na Triglavu? Še nikoli. Blizu da, na Triglavu ne.
Ali obstaja kaj takega, kar nekomu ne bi mogli res nikoli oprostiti? V težkih trenutkih človek preseneti sebe. Z zamero ni nič narobe. Treba je najprej zameriti, da lahko kdaj odpustiš, oprostiš. Tudi če zamera traja. Včasih je lahko res močna. Vendar življenje poskrbi za to, da nastopi trenutek, ko moraš neke stvari pustiti za sabo, da lahko greš naprej mirnejši, bolj vesel. Za vse je potreben čas. A kaj ko je po navadi najtežje odpustiti sebi, kajne?
Če bi imeli na voljo celotno barvno paleto, s kakšnimi barvami bi opisali sebe in s kakšnimi bi si pobarvali dan, da bi bil po vašem okusu? Vse barve bi vrgel v zrak in pustil, da se prelivajo med sabo.
Če bi živeli v preteklosti, kako bi živeli in kaj bi bili? Če bi lahko izbiral, bi živel v stari Grčiji, z zanimanjem bi poslušal filozofe in telovadil. Kaj bi bil? Nimam pojma. Mogoče glasbenik.
Žiga Culiberg
Žiga Culiberg
