Podobe Loga pod Mangartom, ko se je po polnoči 17. novembra utrgal še drugi, večji plaz, so bile grozljive. Obnemelo je Posočje, zaprtih ust je ostala tudi vsa ostala Slovenija. Poldrugi milijon kubičnih metrov zemljine je za vedno zaznamovalo življenje v tem delu države.
Dva plazova
S pobočja nad Mangartsko planino, nad žariščem prejšnjega plazu, ki se je utrgal le dan prej, se je sprožil še en, bistveno večji. Ta je z veliko hitrostjo zdrsel po strugi Predelnice več kilometrov navzdol. Material s plazišča pa se je pomikal navzdol po dolini in strugi Koritnice v Sočo.
Prvi zemeljski plaz je uničil okoli 120 metrov ceste proti Predelu ter okoli 200 metrov ceste na Mangartsko sedlo, most čez Mangartski potok in vodno zajetje ter zajezil oziroma oviral tok Mangrtskemu potoku in Predelnici. Uničeno je bilo tudi okoli 20 hektarjev gozda. Drugi plaz 17. novembra pa je na levem bregu Predelnice v Logu pod Mangartom uničil pet stanovanjskih hiš, nekaj gospodarskih objektov, del ceste in most ter povzročil gmotno škodo.
Tragične posledice
A najbolj boleča in nepopravljiva je bila izguba človeških življenj. Marija, Viktor, Tončka, Maria, Ida, Liza in Zlatica. Liza je prav na dan sprožitve plazu praznovala častitljivih 96 let. Zlatica, ki je bila sicer iz Trente, pa je le dva meseca pred tragedijo v Logu pod Mangartom najela hišo in se vanjo preselila.
Strokovnjaki ocenjujejo, da se je nesreča takih razsežnosti zgodila zaradi neugodnih geoloških razmer na območju, kjer se je sprožil plaz, zaradi zelo namočenih tal in tudi zaradi potresov v zadnjih dveh letih, ki so najverjetneje razrahljali kamnine.
