Kar nekaj let so s tovornjaki v opuščeno šentjernejsko gramoznico v Dolincah, ki je bila vrsto let tudi črno odlagališče komunalnih odpadkov, navažali elektrofilski pepel iz krške papirnice Vipap. To jesen je nameravala občina vse skupaj prekriti z zemljo in zatraviti, saj tam načrtuje rekreacijski park.
Lidija Markelj
pepel v gramoznici
Nekatere je strah tudi radioaktivnosti Bojazni ni, pravijo v Vipapu Videm Krško. Spomladi 2012 je Zavod za varstvo pri delu Ljubljana na pobudo oziroma zahtevo Uprave RS za jedrsko varnost opravil meritve radioaktivnosti v ostankih gorenja iz omenjenih kurilnih naprav, ki so pokazale, da materiali nimajo radiološkega vpliva na okolje.
A dela ob cesti Šentjernej–Zameško so sredi poletja obstala. Mnogi domačini so imeli že vsa leta pomisleke, ali navoženi material ni morda ekološko sporen in zdravju škodljiv. Čeprav so dobivali zagotovila, da je vse v redu in so dela v skladu z zakonodajo, domači ekologi, zbrani v šentjernejski odbor Dolenjskega okoljskega društva (DOD), niso odnehali.
S krškim komunalnim in gradbenim podjetjem Kostak, ki je dovažalo pepel, so se dogovorili za sondiranje. Julija ga je izvedel nacionalni inštitut za zdravje, in sicer na štirih mestih gramoznice. Analiza je pokazala preveliko vsebnost nekaterih težkih kovin: niklja je bilo kar osemkrat preveč, kroma in barija pa dvakrat.
Nočejo nagajati
Kot pravi predsednik šentjernejskega odbora DOD Jože Bregar, rezultati vzbujajo skrb. »Naša skrb sta le čisto okolje in zdravje ljudi. Nikomur nočemo nagajati,« poudarja in pri tem pohvali sodelovanje z županom Radkom Luzarjem, ki je v skrajnem primeru pripravljen tudi na odstranitev vsega navoženega materiala, če se izkaže, da je ta škodljiv zdravju občanov.
Občina je tako že naročila neodvisno okoljevarstveno analizo, Bregar pa napoveduje, da bodo vse skupaj predlagali v pregled nadzornemu odboru občine. »Nedoumljivo je, da zadeve v preteklih letih niti enkrat niso obravnavali občinski svetniki. Vse od leta 2009 bivši župan Franc Hudoklin ni pustil nikogar zraven, nikoli ni dovolil nobenega nadzora. Če bodo ugotovljene nepravilnosti, naj odgovorni zanje odgovarjajo,« pravijo v DOD, kjer so poleg Bregarja aktivni še Jože Rangus, Janez Kavšek in Franci Gregorič.
Preveč pepela?
Lidija Markelj
Jože Bregar, predsednik šentjernejskega odbora DOD Zadeve, pravi, da v preteklih letih niti enkrat niso obravnavali občinski svetniki. Bivši župan Franc Hudoklin ni pustil nikogar zraven.
V DOD pa opozarjajo še na druge domnevne nepravilnosti pri zasipavanju gramoznice, ki leži v zaščitenem območju Nature 2000. Kot pravi Bregar, so se jim s sondiranjem potrdile domneve, da je navoženega materiala vsaj trikrat več, kot je bilo načrtovano. Računajo, da ga je najmanj 120 tisoč kubikov.
»Namesto na hektar in pol so navažali na okrog šest hektarov površin, namesto metra in pol do dveh pa smo v višino ugotovili do 3,60 metra materiala,« pravi Bregar in doda, da bi pred navozom pepela na črno deponijo odpadke morali odstraniti in odpeljati na regijsko deponijo Cerod, teren pa nato poravnati in ga zaradi podtalnice zaščititi s folijo.
Z vsemi dovoljenji
V Kostaku pravijo, da imajo za navažanje vsa ustrezna dovoljenja. »Material je ekološko neoporečen, kar je razvidno iz slovenskega tehničnega soglasja, ki ga je pridobil Vipap. To dokazujejo tudi vzorci vode na izviru tik ob nasipu in v kanalu približno 300 metrov nižje,« pravi predsednik uprave Kostaka Miljenko Muha. Da naj bi presegli dogovorjene količine, zanika: »Po projektu je bilo predvidenih 55 tisoč kubičnih metrov, zdaj pa so ga vgradili 45 tisoč.«
Iz službe za stike z javnostmi družbe Vipap pa Peter Drakulič sporoča, da so od septembra 2010 do novembra 2014 za zasutje gramoznice predali dobrih 47 tisoč ton elektrofilskega pepela, ki je ostanek gorenja na dveh kurilnih napravah, kjer kot kurivo uporabljajo rjavi premog, lubje, lesne ostanke, vlaknasti mulj iz predelave starega papirja in drugo. Ta pepel s komercialnimi imeni mulex, vipelex in viželex je po njihovih zagotovilih primeren za konstrukcijske nasipe, utrjevanje poti in tako naprej.
Nestrokovna vgradnja?
Kot pravijo v Vipapu, imajo za te materiale vse zahtevane dokumente, rezultati sondiranja pa so prekoračitve mejnih vrednosti pokazali le v nevezanem materialu, ki ni bil dovolj navlažen in zgoščen.
V Kostaku priznavajo, da bo treba na osnovi geodetskega posnetka in po odločbi zavoda za varstvo narave na zahodni strani gramoznice odstraniti nasip v dolžini osmih in v širini treh metrov, a občina je predlagala, da s tem počakajo do končne uskladitve problematike z dolenjskim okoljskim društvom.
Lidija Markelj
