Slovenija

Ob večjem deževju kar poplavi

Boris Blaić
9. 11. 2015, 20.35
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

»Dokler smo imeli ob hišah greznice, je tu in tam najbrž kdo onesnaževal. Zdaj ko imamo kanalizacijo, svinjamo po dolgem in počez.« S temi besedami Stane Žagar konča pripoved o težavah kanalizacije Birčna vas. Na terenu smo preverili, kaj se dogaja in kako bo ukrepala novomeška komunala.

CI
Voda še vedno bruha iz jaška skozi pokrov. Fotografija je nastala ob oktobrskem deževju.

Novomeška občina je omenjeno kanalizacijo za 2,8 milijona evrov zgradila leta 2012, prve uporabnike so začeli priklapljati lani, omrežje pa je ob vsakem močnejšem deževju poplavljeno. Nazadnje je bilo tako sredi oktobra.

»V kanalizacijo vdira podtalnica. Kanali se ob dežju napolnijo z ogromno količino vode, ki potem bruha iz revizijskih jaškov. Celo skozi tiste jaške, kjer so pokrovi privijačeni, prihaja voda,« pripoveduje Žagar, ki se je še z nekaj drugimi krajani povezal v civilno iniciativo Kanalizacija Birčna vas, Stranska vas in Poganci.

B. B.
Potok Vejar je ob našem obisku sicer v strugi, ob daljšem deževju pa redno poplavlja.

SLABO PROJEKTIRANJE

Problematičen je predvsem odsek med Birčno in Stransko vasjo, kjer trasa kak kilometer poteka vsega nekaj metrov od potoka Vejar oziroma Petelinec. Potok redno poplavlja, pravijo domačini, a kot smo izvedeli na Komunali Novo mesto, kjer se s pomanjkljivostmi kanalizacije ukvarjajo že kako leto, projektant pri načrtovanju ni upošteval, da gre za poplavno območje.

»Kadar potok poplavlja, so pokrovi jaškov pod vodo. Zato smo že lani zamenjali nekaj več kot 30 navadnih litoželeznih pokrovov z vodotesnimi. A ob spomladanskem deževju smo opazili, da vodna še vedno vdira v omrežje,« pripoveduje Igor Ilar, vodja sektorja odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

B. B.
Stane Žagar in Franc Zupančič ob črpališču Poganci, kjer bo treba povečati odjemno moč.

SANACIJA LETOS

Problematični torej niso samo pokrovi, ampak tudi betonski spoj pokrova in jaška, ugotavlja Ilar: »Pri zadnjem dežju smo namreč opazili, da tudi na višjih legah, tam, kjer jaški niso bili poplavljeni, v kanalizacijo vdira voda. Sam cevovod je, kolikor vidimo, vodotesen, problematičnih je torej 20 do 30 centimetrov zemlje pod površjem, ki je med dežjem prepojena z vodo.«

Na komunali načrtujejo, da bodo še letos z elastično zmesjo zatesnili približno 50 jaškov, ki ležijo na problematičnem odseku trase. Ta, mimogrede, poteka po vodovarstvenem območju! »Čakamo le še garancijo proizvajalca, da je ta elastična zmes primerna za pritrjevanje na vlažen beton,« pojasnjuje Ilar. Kdo bo kril stroške popravila, še ni dogovorjeno, sanacija posameznega jaška naj bi stala približno sto evrov.

CI
Kanalizacija Birčna vas je ob močnem dežju polna vode, kar dokazujejo posnetki krajanov.

RAKOV NI VEČ

V minulem letu je iz kanalizacije Birčna vas voda bruhala že vsaj trikrat. »Onesnažujemo potok, z njim pa tudi Težko vodo in z njo Krko,« opozarja Žagar. »Potočnih rakov, ki so bili v Vejarju še pred dvema letoma, ni več,« dodaja Franc Zupančič iz civilne iniciative, ki je komunalo in občino pozvala, naj do zaključka sanacije omrežja ustavijo nadaljnje priključevanje uporabnikov. Trenutno je priključenih kakih 50 hiš, omrežje pa predvideva 270 priklopov.

Poplavljeno kanalizacijo si je dvakrat, maja in oktobra, ogledal tudi inšpektor za okolje. Ugotovil je, kar je očitno: da kanalizacijski sistem ne tesni in da voda iz okoliškega območja vdira v sistem. Kot so nam sporočili z inšpektorata, ugotovitveni postopek še ni zaključen in zato tudi odločba še ni bila izdana.

B. B.
Igor Ilar, vodja sektorja odvajanja in čiščenja odpadnih vod v Komunali Novo mesto.

CEVI TESNIJO

Kot rečeno, na komunali smatrajo, da voda vdira skozi spoj jaška in pokrova. Sam cevovod naj bi bil vodotesen, kar je pokazal lanski pregled s kamero, o tem pa pričajo tudi podatki o količini odpadne vode na črpališčih, ki so, kadar sistem ni poplavljen, v pričakovanih okvirih.

Glede onesnaženja, do katerega prihaja, ko se vsebina kanalizacije izliva po terenu, pa Ilar pravi, da ne more biti veliko, saj voda, ki vdira v omrežje, najprej odnese večino fekalne vode v primarni vod in se šele po tem, ko naraste do kritične meje, razlije po površini. Zato tudi ne vidi razloga, da bi začasno zaustavili priključevanje na omrežje. Tudi večje število uporabnikov sanacije po njegovem ne bo oviralo. »Je pa res, da se sanacija vleče. A tesnost omrežja lahko ugotavljamo le, kadar dežuje.«