Znanstveniki organizacije National Oceanic and Atmospheric Administration so po vsem svetu spremljali, kaj se dogaja z vremenom. Da nekaj ni v redu, lahko opažamo tudi v tem ekstremno toplem novembru, ki ga doživljamo. In morda so podnebne spremembe še precej resnejše od vseh trenutnih svaril. Poročilo študije obsega kar 180 strani, v njem je podrobno opisanih 28 stalnih vremenskih pojavov. V kar polovici pa so znanstveniki opazili spremembe zaradi globalnega segrevanja.
ODKRITJA
V poročilu je zapisano, da so katastrofalni gozdni požari v Severni Ameriki najverjetneje posledica človekovega vpliva na podnebje. Sicer popolne povezave med požari in globalnim segrevanjem niso odkrili, a se domneva, da ta pač obstaja. So pa našli neposredno povezavo med močnejšimi cikloni na Havajih, ki so lani povzročili katastrofalne zdrse zemlje, in globalnim segrevanjem. Globalno segrevanje naj bi bilo prav tako odgovorno za izjemno vročino v Argentini in za obilno deževje v gorovju Seveni v južni Franciji. Raziskava je pokazala, da te vremenske razmere niso le enkratne, ampak je čedalje večja možnost, da se bodo pojavljale konstantno, morda celo vsako leto. In žal, vsako leto močneje. Globalne spremembe vremena so opazili tudi na vseh drugih celinah. Močnejši cikloni so v Argentini, Evropi, Južni Koreji, Kitajski in Avstraliji. Globalno segrevanje je povzročilo obilne padavine in posledično poplave v Kanadi in Novi Zelandiji, prineslo hude zimske nevihte v Nepalu ter povzročilo sušo v Afriki in na Bližnjem vzhodu.
POŽARI IN SUŠA
V primeru kalifornijskih požarov je raziskava pokazala, da se je zaradi segrevanja globalne temperature povečala možnost velikih gozdnih požarov, in možnost teh se bo s časom še povečevala. Leta 2014 so znanstveniki opazovali predele, kjer je bila izjemna vročina, in tudi to so povezali s spremembami globalnega vremena. Ekstremna vročina v določenih predelih Zemlje je čedalje pogostejša, in ko pomislimo na ta pojav, navadno pomislimo na Afriko ali Bližnji vzhod, a smo ekstremne temperature zabeležili tudi v velikem delu Evrope. Kar 12 odstotkov površine je lani preseglo najvišje do takrat izmerjene temperature. Glavni problem je, da je študija pokazala, da človekov vpliv na vreme vpliva na moč in pogostnost posameznega vremenskega pojava. Iz statističnih podatkov so znanstveniki ustvarili računalniško simulacijo, ki so jo primerjali z dejanskim stanjem, in dobili zelo podobno sliko za vsak kontinent posebej.
SEVERNA AMERIKA
Simulacije so pokazale, da obstaja večja možnost gozdnih požarov, kar se je tudi pokazalo za resnično, čeprav hudih požarov leta 2014 niso mogli neposredno povezati s to hipotezo. Hladne zime so na zgornjem srednjem zahodu še zmeraj možne, a so precej manj pogoste zaradi klimatskih sprememb. Tropski cikloni so močnejši in posledica globalnega segrevanja, prav tako so bile poplave v kanadskih prerijah posledice človekovega vpliva na vreme. Po drugi strani pa izjemno ostre zime v letu 2014, ki so prizadele severno Ameriko, naj ne bi bile posledica globalnega segrevanja. Vendar je dr. Kevin Trenberth iz ameriškega nacionalnega centra za atmosferske raziskave dejal, da je človek že toliko vplival na ozračje, da ne moremo reči, da en posamezen vremenski pojav ni posledica sprememb globalnega vremena, medtem ko drugi je.
JUŽNA AMERIKA
Tako imenovani argentinski vročinski val je zdaj petkrat bolj verjeten, kot je bil v preteklosti. Prav tako ima človek vpliv na pomanjkanje vode v Braziliji.
EVROPA
Znanstveniki so z globalnim segrevanjem lahko povezali predvsem hudo deževje na jugu Francije in hudo vročino na nekaterih področjih v Evropi. Ekstremne nevihte v Veliki Britaniji in nekaterih drugih predelih niso mogli povezati s človekovim vplivom na vreme, a ga prav tako niso mogli ovreči.
BLIŽNJI VZHOD IN AFRIKA
V vzhodni Afriki je prišlo do suše prav zaradi globalnih sprememb, medtem ko je suša na Bližnjem vzhodu za zdaj še uganka.
AZIJA
Ekstremna vročina v Koreji in na Kitajskem je bila povezana s podnebnimi spremembami. Tudi katastrofalne poplave v Džakarti leta 2014 so povezane s človeškim vplivom na podnebje in se bodo najverjetneje ponavljale. Isto velja za ekstremne snežne nevihte v Himalaji. Na tem področju so tudi zaznali rekordno visoke temperature morja, ki bodo pogostejše.
AVSTRALIJA
Vsi podatki kažejo, da lahko v Avstraliji v prihodnosti pričakujemo ekstremno visoke temperature, ki bodo čedalje pogostejše in so dejavnih temperaturnih sprememb. Prav tako bodo pogostejše anomalije zračnega pritiska, ki so leta 2014 povzročile sneg v nižinah in pomanjkanje dežja. V Novi Zelandiji se je zaradi človeškega vpliva povečala možnost ekstremno močnega deževja.
